Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem - vsi oddelki (SIKRA)
  • Narečna členjenost v govorih štajerskih Slovencev v Avstriji = The Dialectical structuring in the speeches of the Styrian Slovenes in Austria
    Zorko, Zinka ; Benko, Anja
    V razpravi so predstavljeni govori treh slovenskih narečnih skupin, ki jih danes govorijo v Avstriji tako imenovani Štajerski Slovenci. V obmejni vasici Radvanje je ohranjeno vzhodnokoroško podjunsko ... narečje z jakostnim naglaševanjem in s tipičnimi dvoglasniki... Kratki naglašeni samoglasniki so nastali iz novoaktuiranih in umično naglašenih glasov. V soglasniškem sistemu je ohranjeno švapanje, to je premena trdega ł v bilabialni zvočnik w pred zadnjimi samoglasniki. Pri oblikospreminjevalnih vzorcih je znana feminizacijanevter, ohranjanje dvojine in posploševanje končnic -ex in -emi. V besedju so številne prevzete besede iz nemščine. Severnoštajerski kozjaški govor v okolici Lučan zateza izgovor dolgega i: in dolgega u, tipični dvoglasniki so e:i, o:u, ee:, o:o. Palatalni lj je otrdel, mehki nj pa je izgubil ali palatalnost ali nazalnost. Tudi v tem govoru so posplošene končnice -ex, -ema in -emi. Ostanek vpliva koroškega švapanja je v deležniškihoblikah tipa 'de:ilaa. panonski žetinski govor je v samoglasniškem sistemu prekmurski, v soglasniškem in oblikoslovnem pa je bliže slovenskogoriškemu narečju.
    Vir: Razprave = Dissertationes. - ISSN 0560-2920 (22, 2014, str. 72-103, 105-107)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 2014
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 13731892

vir: Razprave = Dissertationes. - ISSN 0560-2920 (22, 2014, str. 72-103, 105-107)

loading ...
loading ...
loading ...