Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM)
Knjižnica je med tednom odprta od 8. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Čitalnica ČUK je odprta od ponedeljka do sobote od 12. do 24. ure, ob nedeljah od 18. do 24. ure. Informacije: 02 25 07 431, ukm@um.si
  • Stratigrafija, sedimentologija in geokemija jurskih plasti zahodnega dela Slovenskega jarka : doktorska disertacija = stratigraphy, sedimentology, and geochemistry of Jurassic rocks in the Westren part of the Slovenian basin : Ph.D.Thesis
    Rožič, Boštjan, 1974-
    Raziskano območje strukturno pripada Južnim Alpam, natančneje Tolminskemu pokrovu, ki ga sestavljajo trije manjši pokrovi, in sicer najnižji Podmelški, srednji Rutarski in najvišji Koblanski pokrov. ... V juri je ozemlje pripadalo pasivnemu kontinentalnemu robu južne Tetide. Območje zahodne Slovenije je bilo v tem času razdeljeno na tri paleogeografske enote. Od juga proti severu so si sledile Dinarska karbonatna platforma, Slovenski bazen in Julijska karbonatna platforma, ki se je v spodnji juri potopila in nastal je Julijski prag. V disertaciji sem proučil zgornjetriasne do spodnjekrednih kamnin Slovenskega bazena s poudarkom na jurskih kamninah. Razlike v razvojih jurskih kamnin se pojavljajo med posameznimi pokrovi kot tudi znotraj njih. Določil sem območja, v katerih so jurske kamnine med seboj podobno razvite, in nato na teh območjih izdelal geološke karte ter posnel detaj lne profile. Na območju Porezna sta bila raziskana profila Zapoškar in Zakoj ška grapa. V ožji okolici Tolmina je bil raziskan profil Mrzli vrh in ponovno je bil proučen profil Poljubinj. Na območju Tolminskih Raven sem raziskal profila Perbla in Javor. Na vzhodnem delu Bohinjskega grebena sta bila proučena profila Kobla in Slatnik. Na večjem delu Slovenskega bazena je konec triasa nastajal baški dolomit, ki ga sestavljajo plastnati dolomiti z roženci in v vrhnjem delu debele plasti dolomitno-roženčevih breč. Sočasno so na območju Koble in Slatnika nastajali hemipelagični in presedimentirani apnenci slatniške formacije. Na območju Mrzlega vrha je konec triasa nastajal masivni dolomit. Od hettangija do vključno pliensbachija je nastajala krikovska formacija, ki jo označujejo presedimentirani apnenci. V južnih delih bazena se hemipelagični apnenci menjavajo s plastmi distalnih apnenčevih turbiditov. V srednjem delu bazena prevladujejo turbiditne plasti, vendar pa so hemipelagični apnenci še vedno pogosti. V severnem delu bazena pa prevladujejo apnenčeve plasti, ki so nastale z različnimi tipi gravitacijskih tokov. V toarciju so nastajali laporovci perblanske formacije. Sledi srednje- zgornjejurska tolminska formacija, ki jo v spodnjem delu sestavljajo okremenjeni apnenci, v zgornjem pa radiolarijski roženci. V srednjem in vrhnjem delu formacije so v južnih delih bazena pogosti presedimentirani apnenci. Na meji spodnji/zgornji tithonij je prišlo do spremembe pelagične sedimentacije in začeli so nastajati apnenci tipa biancone. Proučeni razvoji Slovenskega bazena so pogojeni z jursko natezno tektoniko, evstatičnimi nihanji morske gladine in regionalnimi paleoceanografskimi spremembami. Na razvoj bazena zelo vplivajo tudi spremembe v sedimentaciji na obdajajočih Dinarski in Julijski karbonatni platformi oziroma na Julijskem pragu. Določil sem naslednje faze v razvoju Slovenskega bazena: 1) Konec triasa je bilo območje Slovenskega bazena večinoma poglobljeno. Sedimentirali so se hemipelagični apnenci. Na območju Mrzlega vrha, ki je bilo plitvovodno, so nastajali grebenski apnenci. Zgornjetriasne kamnine so večinoma kasnodiagenetsko dolomitizirane. 2) Zgornjetriasna - spodnjejurska faza natezne tektonike je povzročila poglobitev območja Slovenskega bazena. Zaradi povečanega reliefa so se znotraj bazena in na njegovih robovih pričeli prožiti gravitacijski tokovi. V tem času se je poglobilo tudi območje Mrzlega vrha. 3) Od hettangija do vključno pliensbachija je v bazenu prevladovala sedimentacija z apnenčevimi gravitacijskimi tokovi. Razvoji so najbolj distalni v južnih delih in najbolj proksimalni v severnih delih 4) V pliensbachiju je pospešena faza natezne tektonike povzročila prenehanje plitvovodne sedimentacije na Julijski karbonatni platformi in s tern konec dotoka apnenčevega materiala s severa. 5) V spodnjem toarciju so v času globalnega anoksičnega oceanskega dogodka in močne regionalne transgresije v bazenu nastajali laporovci in redke plasti apnenčevih turbiditov. V aaleniju in spodnjem bajociju so nastajali hemipelagični okremenjeni apnenci, ki so bili znotraj bazena pogosto presedimentirani. 6) V bajocijski fazi pospešenega pogrezanja se je celotno območje Slovenskega bazena poglobilo in do zgornjega tithonija so nastajali radiolariski roženci. 7) V zgornjem bajociju in bathoniju so bile z Dinarske karbonatne platforme v južne dele Slovenskega bazena presedimentirane večje količine apnenčevega materiala. V obdobju do zgornjega kimmeridgija, ko je bila Dinarska karbonatna platforma sprva potopljena in so jo nato obrobljali koralni grebeni, je bil dotok apnenčevega materiala v bazen zelo majhen. 8) Konec kimmeridgija se je presedimentacija apnenčevega materiala z Dinarske karbonatne platforme v proksimalne dele Slovenskega bazena ponovno povečala. 9) Zaradi toplejše in bolj humidne klime se je konec jure povečal dotok glinaste terigene komponente v bazen. 10) V zgornjem tithoniju so nad radiolarijskimi roženci začeli nastajati pelagični apnenci tipa biancone. Ta sprememba je regionalna in značilna za vse bazene zahodne Tetide. Zgornjetriasno do spodnjekredno zaporedje Slovenskega bazena je podobno razvojem v Belluno bazenu, vendar pa so opazne pomembne razlike. Območje Belluno bazena je bilo v zgornjem triasu še vedno plitvovodno. V spodnji juri v Belluno bazenu ni tako izrazitih lateralnih faciesnih sprememb kot v Slovenskem bazenu. Jurska pelagična sedimentacija je v Belluno bazenu na splošno bolj apnenčasta. Srednjejurski presedimentirani ooidni apnenci tvorijo v Belluno bazenu zelo debelo zaporedje in se razširjajo čez celotno območje bazena, medtem ko so v Slovenskem bazenu omejeni.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [B. Rožič], jun. 2006
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 572254

Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda Rezervacija
Skladišče II 0000063814 Skladišče II 63814 prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico