Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
(UL)
  • Sodelovanje pri zdravljenju s predpisanimi zdravili pri žrtvah samomora z duševno motnjo v zahodni Sloveniji v časovnem obdobju 2015-2017 = Drug adherence of suicide victims with mental health disorder in Western Slovenia over the period 2015-2017 ; enoviti magistrski študij farmacije
    Sočan, Vesna
    Samomor je pogost vzrok prezgodnje smrti v zahodnem svetu, v Sloveniji pa je kljub upadu v zadnjih letih, še vedno nad evropskim povprečjem. Med zelo pomembne dejavnike tveganja za samomor sodijo ... zlasti duševne bolezni in odvisnosti od različnih substanc. V raziskavi smo se osredotočili na žrtve samomora, ki so imele v obdobju 5 let pred smrtjo najmanj enkrat predpisane antidepresive in/ali antipsihotike ter proučili, v kolikšni meri so v obdobju zadnjih 3 mesecev pred samomorom sledile predpisani terapiji. V retrospektivno raziskavo smo vključili 385 žrtev samomora iz zahodne Slovenije v obdobju od 1.1.2015 do 31.12. 2017. Podatke o spolu, starosti, načinu samomora, toksikološki in alkoholometrični analizi smo pridobili na Inštitutu za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, podatke o predpisanih zdravilih z delovanjem na osrednje živčevje pa na Nacionalnem inštituta za javno zdravje. Sledenje predpisani terapiji smo proučili pri 179 žrtvah samomora. Glede na rezultate toksikološke analize smo ugotovili, da je predpisanemu zdravljenju ustrezno sledilo 43 oseb (25 %). V skupini s predpisanimi zdravili, ki delujejo na osrednje živčevje, sta bila povprečna starost in delež žensk večja kot med tistimi brez tovrstnih zdravil. Med spolom, načinom samomora, starostnimi skupinami, prisotnostjo oz. odsotnostjo somatske bolezni in različnimi odvisnostmi glede kompliance nismo ugotovili razlik. Ugotovili pa smo, da je delež tistih, ki so že kdaj prej skušali narediti samomor večji pri tistih, ki so imeli predpisane antidepresive in/ali antipsihotike. Zdravljenje duševne bolezni z učinkovinami iz ene farmakodinamske skupine v primerjavi z zdravljenjem s kombinacijo antidepresivov in antipsihotikov t.j. iz več farmakodinamskih skupin ni izkazalo statistično značilnega vpliva na komplianco. Statistično pomembne razlike v komplianci med tistimi, pri katerih je bilo sprememb zdravljenja manj in tistimi, pri katerih so bile tekom petih let več kot tri spremembe, nismo ugotovili. Opazili smo pogosto in večletno uporabo anksiolitikov, hipnotikov in sedativov pri vseh osebah s predpisanimi zdravili z delovanjem na osrednje živčevje. Ugotovili smo, da se zdravljenje z anksiolitiki, hipnotiki in sedativi ni skladalo s smernicami. Slaba sodelovalnost pri zdravljenju duševnih motenj predstavlja veliko oviro pri doseganju želenih kliničnih rezultatov in močno zviša tveganje za samomor. V prihodnosti bi bilo potrebno sodelovalnosti oseb z duševnimi motnjami posvetiti več pozornosti.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [V. Sočan], 2019
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 4764017

    Povezava(-e):

    https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108697

Knjižnica Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
Fakulteta za farmacijo, Ljubljana Knjižnica
emšf 616 SOČAN VESNA Sodelovanje 733
IN: 0016247 		prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico