Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
(UL)
  • Empirična analiza slovenske kratkoprozne produkcije : (2005-2010)
    Kotnik, Ana, 1987-
    V diplomskem delu sem opravila empirično analizo slovenske kratkoprozne produkcije med letoma 2005-2010. V Narodni in univerzitetni knjižnici so mi pomagali narediti bibliografski seznam, ki je ... zajemal slovensko kratko prozo med letoma 2005 in 2010. Kljub časovni in vrstni omejitvi, se je na bibliografskem seznamu pojavilo 225 del, ki niso ustrezala kriteriju. Ostalo mi je 528 del slovenske kratke proze, ki sem jih analizirala. Avtorje in njihova dela sem razvrstila po letnici izida kratke proze. Za vsako posamezno leto sem opravila analizo spola avtorjev, generacijsko in pokrajinsko pripadnost, uveljavljenost avtorja, vrsto gradiva, podnaslovljenost del in izposojo v slovenskih knjižnicah. Ugotovila sem, da v vseh letih prevladuje moški spol avtorjev slovenske kratke proze. Moškega spola pisateljev je bilo 65,09%, ženskega spola pa 34,91%. V tem šestletnem obdobju 334 del kratke proze ni bilo podnaslovljenih, 194 del pa je bilo podnaslovljenih. Najpogostejši deli podnaslovov so zgodbe, krtke zgodbe, povesti in črtice. Pri analizi vrstne oznake del sem ugotovila, da največ, to je 90,72% vseh del, nosi vrstno oznako kratka proza. Sledijo vrstne oznake knjiga, razne literarnevrste, zbornik, priročnik, dokumentarna literatura, slikanica, večvrstno gradivo, znanstveno-fantastična proza, enciklopedija, strokovna monografija, anekdote, drama, humor, satira, parodija in stripi. Avtorjem sem poleg letnice rojstva določila tudi starost v letu izida knjige. Največ avtorjev je kratko prozo izdalo v generacijski starostni skupini od 45 do 49 let, najmanj pa v starostnem obdobju od 15 do 19 let in od 20 do 24 let. V času izida kratke proze ni bil noben avtor star več kot 90 let in manj kot 14 let. Pri pokrajinski pripadnosti sem avtorjem dopisala kraj rojstva, nato pa krajem določila, h kateri neformalni slovenski pokrajini sodijo. Največ avtorjev se je rodilo oziroma živi v večjih slovenskih mestih. Prevladuje Ljubljana, sledi pa Maribor, Novo mesto, Celje, Murska Sobota in Slovenj Gradec. Največ avtorjev prihaja iz največje slovenske neformalne pokrajine Štajerske, najmanj pa z Notranjske. Ko sem pisatelje razvrščala med uveljavljene in neuveljavljene sem si postavila mejo, da k uveljavljenim sodi tisti pisatelj, ki je napisal in izdal več kot tri dela slovenske kratke proze. Ko sem preštela vse avtorje, sem ugotovila, da je bilo med letoma 2005-2010 uveljavljenih 141 pisateljev, 284 pa neuveljavljenih. V vseh šestih letih se je na seznamu tristo najbolj izposojenih slovenskih pisateljev znašlo 40 avtorjev, ki so v tem času izdali eno ali več del slovenske kratke proze.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo
    Založništvo in izdelava - Andraž [i. e. Ljubljana] : [A. Kotnik], 2012
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 48840546

Knjižnica Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana OHK - Slovenistika in slavistika
 D-L 2079/CD KOTNIK A. Empirična 		prosto - za čitalnico
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana OHK - Slovenistika in slavistika
 D-L 2079 KOTNIK A. Empirična 		prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico