Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
(UL)
  • Les contes de France : quelques problèmes de traduction = Francoske pravljice : nekaj prevajalskih problemov : diplomsko delo
    Vučkovič, Eva
    Tema diplomske naloge je obravnava francoskih pravljic. Odločila sem se prevesti petnajst pravljic iz zbirke 40 francoskih pravljic (40 contes de France) avtorja Jeana Muzija. Jean Muzi je v tem delu ... zapisal pravljice iz različnih francoskih regij - tako pravljice s celinskega dela Francije kot tudi iz prekomorskih dežel. Pravljice se med seboj močno razlikujejo, zato so hipoteze, ki sem jih postavila na začetku diplomskega dela, temeljile na jezikovnih, predvsem pa na kulturnih prevajalskih problemih. V prvem delu naloge sem se posvetila besedilnim tipom. Izhajala sem iz besedilne tipologije Jeana-Michela Adama, ki razlikuje pet tipov besedila: pripovednega, opisnega, razlagalnega, utemeljevalnega in dialoškega. Dodala sem še šesti tip besedila, ki ga lahko srečamo v pravljicah - navodilo. Ob branju pravljic sem ugotovila, da je osnovni tip besedila pripoved, saj večina pravljic sledi petdelni notranji zgradbi: zasnova, zaplet, vrh, razplet, razsnova; glavni junak pa je tisti, ki postavi zgodbo v določen kraj in čas. V obravnavanih pravljicah pa lahko srečamo tudi ostale tipe besedil; najbolj pogosto opis in dialog, redkeje pa razlago, utemeljevanje in navodilo. Nato sem poskušala razložiti, kaj je pravljica in iz česa se je razvila. Glede nastanka pravljic obstaja več razlag, najbolj verjetno pa se je pravljica razvila na podlagi mitov. Zapisala sem nekaj značilnosti pravljice in predstavila Greimasovo shemo, ki temelji na vlogah pravljičnih oseb in odnosih med njimi. Na koncu teoretičnega dela naloge sem pravljice, glede na klasifikacijo Proppa in Wundta, razvrstila v naslednje kategorije: (čudežne) pravljice, moralne pravljice, humoristične pravljice in živalske pravljice. V praktičnem delu sem najprej na kratko predstavila avtorja zbirke, Jeana Muzija. Nato sem analizirala pravljice, ki sem jih prevedla. Poskušala sem jih razvrstiti v kategorije, omenjene zgoraj, in jim določiti Greimasovo shemo. V drugem delu sem opisala težave, na katere sem naletela ob prevajanju pravljic. Največ problemov sem imela s členi, saj jih slovenščina načeloma nima, s predlogom "in" na začetku povedi, ki se pogosteje pojavlja v francoskih kot v slovenskih besedilih, prevajanjem lastnih imen (krajevnih in osebnih), slovenjenjem plemiških naslovov. Naredila sem razpredelnico zemljepisnih lastnih imen, ki so se pojavljali v pravljicah; razložila pa sem tudi, kako sem prevajala imena bitij. Večinoma sem ta imena le poslovenila; če pa je ime imelo pomen, sem ga poskušala prevesti. Težave so pri prevajanju povzročali tudi pojmi, ki izhajajo iz drugačnega kulturnega ozadja, zlasti pri prevajanju neevropskih pravljic. Nekaterih v evropski kulturi ne poznamo, zato sem se spraševala, kakšen bi bil v takem primeru pravi prevod. Na koncu sem ugotovila, da lahko začetne hipoteze potrdim. Pri prevajanju sem imela največ težav prav pri neevropskih pravljicah, saj sem naletela na jezikovne in kulturne razlike in sem bila večkrat v dvomih glede pravilne prevajalske odločitve.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [E. Vučkovič], 2013
    Jezik - francoski, slovenski
    COBISS.SI-ID - 52715106

Knjižnica Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana OHK - Romanski jeziki in knjiž.
 Dipl FRA bol./7
prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...