Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
(UL)
  • Lutrova teologija jezika in slovenski protestanti
    Krajnc-Vrečko, Fanika
    Luter je gradil svoje teze o jeziku na Bibliji in tako skušal dokazati, da je Biblija namenjena preprostemu ljudstvu, nikakor pa ne le izbrancem. Kot filozof in teolog je imel jasen jezikovni nazor. ... Razločeval je med božjo (biblijsko) besedo in med človeško (naravno funkcionalna jezikovna raba) govorico. Bog in resnica sta zanj večna in nespremenljiva, človeška govorica pa se spreminja, je sredstvo, s katerim se Bog razodeva človeku, in je zibelka, v kateri je rojena božja govorica. Pravilno razumljena Biblija je večni Logos. V tem je mogoče zaslediti Lutrovo teološko utemeljitev prevoda v domači jezik in njegov vpliv na oblikovanje jezikovnega nazora slovenskih protestantov. Njihov jezikovni nazor je nujno povezan s prehodom iz obdobja pismenstva v obdobje, v katerem se slovenski narod prvič srečuje z evropsko civilizacijo in kulturo, ki hkrati s prehodom v novi vek narekuje premik v pogledu na narodni jezik in njegov pomen v življenju naroda. Zato so vsi slovenski protestanti dosledno uresničevali Lutrov jezikovni nazor, da bi dosegli tisto stopnjo razvoja, ki sta ga v novoveško pojmovanje človeka prinesla humanizem in renesansa.
    Vir: Znamenje : revija za teološka, družbena in kulturna vprašanja. - ISSN 0351-5664 (Let. 29, št. 1-2, 1999, str. 26-38)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 1999
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 7312131

Vnos na polico