Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
(UL)
  • Metafora notranji človek v antični filozofiji in teologiji
    Arko, Alenka, 1966-
    Razprava prikazuje razvoj metafore notranji človek od njene pojavitve pri Platonu do sredine 4. stoletja po Kristusu. Metafora se je v filozofiji pojavila kot ključ za izražanje etičnih vprašanj in ... razlage vloge najvišjega, razumskega dela duše, v krščanstvu pa je preko včasih nelahkega očiščevanja od filozofskih prvin postala izrazno sredstvo za organ, ki sprejema Božje življenje in dopušča človeku vrnitev v celosten odnos z Bogom; odnos, ki oživlja vse razsežnosti človeka in ki ga priteguje v ljubezen do bližnjega ter pomeni pot uresničitve polnosti življenja. Preučevanje metafore hkrati jasno kaže, kako resnično krščanska antropologija, izhajajoča iz semitskega celostnega pogleda na človeka, na katero v najbolj popolni obliki naletimo pri aposotolu Pavlu, presega v grški filozofiji globoko zakoreninjena dualistična antropološka pojmovanja in daje odgovore na najbolj temeljna vprašanja življenja: kako uresničiti svojo najglobljo poklicanost, svojo istovetnost - živeti kot bitje odnosov.
    Vir: Bogoslovni vestnik = Theological Quarterly : glasilo Teološke fakultete v Ljubljani. - ISSN 0006-5722 (Letn. 62, št. 4, 2002, str. 505-527)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 2002
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 8005891

Vnos na polico