Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
(UM)
  • Finančni vidiki zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu v Republiki Sloveniji
    Žganec, Jure
    Sodoben sistem varnosti in zdravja pri delu, ki temelji na spodbujanju kulture varnosti in zdravja pri delu ter je naravnan v preprečevanje nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z ... delom, je temelj vsakega učinkovitega gospodarstva. Bolj varna in zdrava delovna mesta prispevajo k ekonomski učinkovitosti gospodarstva ter vzdržnosti socialnih blagajn. Področje zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu je kompleksno področje, v katerem sodeluje več različnih deležnikov. Glavni nosilec zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu je delodajalec, glavno vlogo pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu pa imajo preventiva in preventivni ukrepi. Medicino dela v Republiki Sloveniji izvajajo javni zdravstveni zavodi in zasebniki. Medicina dela je v Republiki Sloveniji v celoti tržna dejavnost, plačnik storitev medicine dela je delodajalec. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ima na področju varnosti in zdravja pri delu predvsem kurativno (financiranje zdravljenja na delu poškodovanega oz. za poklicno boleznijo obolelega delavca v javnih zdravstvenih zavodih) in socialno varstveno vlogo (nadomestilo za daljšo zadržanost od dela zaradi poškodbe pri delu oz. poklicne bolezni). Deloma pa je vloga ZZZS tudi kaznovalna (regresni zahtevki, s katerimi ZZZS od delodajalca zahteva povračilo povzročene škode) in s pomočjo katere delodajalca spodbuja k izboljševanju preventivnih ukrepov. Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (ZPIZ) ima predvsem socialno varstveno vlogo (izplačevanje različnih vrst nadomestil osebam, katerih delazmožnost je zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni okrnjena), v manjši meri pa je njegova vloga tudi kaznovalna, saj tako kot ZZZS tudi ZPIZ od delodajalca lahko zahteva povrnitev nastale škode oz. stroškov, ker niso bili izvedeni ustrezni preventivni ukrepi. Vsi deležniki bodo morali opustiti številne dosedanje prakse in jih nadomestiti z novimi, dokazano učinkovitimi strategijami, ki bodo varnost in zdravje pri delu zares postavile za najvišjo prioriteto v delovnem okolju. Odkrivanje poklicnih bolezni je v Sloveniji po letu 1990 zastalo. Od leta 1998 se odkrivajo in priznavajo le poklicne bolezni, nastale zaradi izpostavljenosti azbestu. Nujno je, da se v naslednjih letih v Republiki Sloveniji vzpostavi mehanizem odkrivanja, priznavanja in kompenzacije tudi drugih poklicnih bolezni.
    Vir: Izvem : izobraževanje, zdravstvo, vodenje, ekonomika, management : zbornik projektnih nalog udeležencev usposabljanja iz vodstvenih kompetenc za zdravnike in zobozdravnike. - ISSN 2670-4064 (Št. 3, avg. 2023, str. 95-105)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle
    Leto - 2023
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 183586051

Vnos na polico