Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
(UM)
  • Srednjeveški pečati ptujskih meščanov in tamkajšnjih ustanov : diplomsko delo
    Kmetec, Tadeja, 1988-
    Pečat je starejši kot pisava in ga najdemo že v starih kulturah. Služil je za overovitev listin in aktov pravne in upravne vsebine, kot spoznavni znak pri pošiljanju povelj in naročil ali kot dokaz ... naslovniku o nedotakljivosti zapore. Največji razcvet sta pečat in pečatenje dosegla od srednjega do novega veka. V tem času so nastajali tudi mestni grbi. V primeru Ptuja obstaja tesna povezanost med pečatom in grbom, saj sta oba neposredno povezana z mestnim zaščitnikom sv. Jurijem. Sv. Jurij je bil upodobljen na prvem ptujskem mestnem pečatu iz leta 1273, nato se je v 15. stoletju Jurijev ščit z rdečim križem na beli podlagi začel uporabljati kot mestni grb. Ptujski pečat sodi med najstarejše pečate slovenskih mest. Pečatnik tega starega ptujskega mestnega pečata pa se je ohranil do današnjih dni in je razstavljen v zbirki pečatnikov Štajerskega deželnega arhiva. Izdelan je iz brona, pečatna ploskev pa je pozlačena. Med še zdaj ohranjenimi srednjeveškimi pečatniki je največ mestnih in cerkvenih, ker so te institucije svoje pečatnike skrbno hranile in jih uporabljale tudi po več stoletij, plemiške pa so po smrti lastnika uničevali. Meščanski pečati so bili do leta 1300 zelo redki, v večjem obsegu pa so jih začeli uporabljati od začetka 14. stoletja, sprva le bogatejši in uglednejši meščani, pozneje pa tudi drugi pomembnejši meščani. Podobe na pečatih so bile odvisne od lastnika. Cerkveni so imeli od 12. stoletja podobe škofov ali svetnikov, pri fevdalcih pa je od 13. stoletja prevladoval grb lastnika. Pri mestnih so prevladovale do 15. stoletja upodobitve mestnih obzidij, stolpov, vrat, cerkva, krajevnih svetnikov itd. Med materiali za pečatenje je v srednjem veku prevladoval vosek, do srede 14. stoletja naraven in nebarvan, pozneje zeleno, rdeče ali črno barvan. V 15. stoletju je podeljeval pravico do pečatenja z rdečim voskom vladar. Velikost pečatov je bila odvisna od pomembnosti lastnika (zgornja meja je 120 mm), po obliki so bili večinoma okrogli, cerkveni pa koničastoovalni, primerni za upodobitve stoječih svetnikov. Mestni so bili večinoma okrogli. Pomembnejši fevdalci in mesta so imeli pečate v različnih velikostih: večje za bolj svečane listine, manjše pa za dopise in akte. Originalne listine ptujskih mestnih, cerkvenih, plemiški in meščanskih pečatov hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu ali Deželni arhiv na Dunaju.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Maribor : [T. Kmetec], 2016
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 22542856

Knjižnica Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
Miklošičeva knjižnica - FPNM, Maribor M DIPL 93/94 KMETEC T. Srednjeveški
IN: 320160472
prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...