Vpliv glasovnega zavedanja na pravopisno in slovnično korektnost pri opisovanju živali in predmetov ter nareku : magistrsko delo
Brumen, Dušanka
Opismenjevanje otrok se prične tako rekoč že od rojstva in ne šele v prvem razredu. Otroci pričnejo z razlikujočim poslušanjem, na katerem temeljijo preostale vrste poslušanja, ko začnejo zaznavati ...zvoke in jih prepoznavajo, ko začnejo ločevati glas od hrupa. Govor se prične razvijati že pri nekaj mesecih, ko se dojenčki poigravajo z izgovarjavo različnih glasov in zlogov. Sistematično se razvijanje predopismenjevalnih spretnosti nadaljuje v vrtcu in nato še v šoli, kjer postopoma učenci začnejo ločevati med posameznimi besedami, glasovi in zlogi v besedah, jih prepoznavajo, odkrivajo in poimenujejo, iščejo rime. Učenci morajo dobro razlikujoče, razčlenjujoče in razločujoče slišati. Vse to sodi k usvajanju glasovnega zavedanja, ki če je dobro usvojeno, pripomore k boljši slovnični in pravopisni korektnosti pri nareku, kot v nadaljevanju kaže raziskava. Raziskava temelji na slučajnostnem priložnostnem vzorcu 78 učencev, med katerimi je 46 dečkov in 32 deklic, od tega jih 46 obiskuje mestne in 32 primestne šole. Raziskava je potekala kar pet let, saj so bili učenci prvič vključeni v njo v prvem razredu in zadnjič v petem razredu, vendar so pri raziskavi sodelovali petkrat. Enkrat v prvem razredu, kjer je raziskava potekala tri dni, saj je potekala v obliki odprtih vprašanj. Dvakrat so bili v raziskavo vključeni v drugem razredu, prvič so pisali narek in drugič opis. Na enak način je potekala raziskava še v petem razredu. V prvem razredu temelji pouk slovenskega jezika na usvajanju in utrjevanju glasovnega zavedanja. Po prenovljenem učnem načrtu iz leta 2011 je v ospredje še bolj postavljen učenec kot individuum, bolj je pomembno njegovo znanje kot znanje skupine. Zato mora učitelj v začetku prvega razreda preveriti, na kateri stopnji je usvojeno glasovno zavedanje, in na njej dalje graditi. V pomoč mu je individualni načrt učenca, ki si ga izdela sam za vsakega učenca posebej in v njega vlaga učenčeve izdelke ter vpisuje rezultate glaskovanja, zlogovanja in rimanja. Na podlagi tega lahko učitelj nadaljnje delo lažje diferencira in razvija učenčeve sposobnosti razločujočega in razčlenjujočega poslušanja. Ko so temelji dobri, trdi in zakoreninjeni, pa lahko nadaljuje z usvajanjem sekundarnih jezikovno sporazumevalnih spretnosti, torej pisanja in branja, pri katerih mora učenec znati uporabiti že prej pridobljeno znanje primarno jezikovno sporazumevalnih spretnosti. Učenci imajo čas do konca drugega razreda, da usvojijo branje in pisanje in nato ti dve spretnosti nadgrajujejo v tretjem razredu. V raziskavi nas je zanimalo, ali ima dobro usvojeno glasovno zavedanje vpliv na kasnejše pravopisne in slovnične korektnosti pri pisanju nareka in opisovanja, kjer pa morajo biti učenci pozorni tudi na zgradbo besedila, pomen besed in tvorjenje povedi. Postavljena je bila hipoteza, da bolj kot imajo učenci razvito razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, manj bodo imeli težav s pisanjem in branjem. Tehnike pisanja in branja bodo usvojili lažje, hitreje, z manj težavami in neuspehi kot učenci, ki so imeli manj razvito glasovno zavedanje. Učitelj mora prepoznati učence, ki imajo težave z glasovnim zavedanjem, in delo pri pouku oziroma dopolnilnem pouku diferencirati ali individualizirati tako, da jim ponudi ustrezne vaje, ki krepijo pomanjkljive spretnosti. Predvidevam, da se bo pri raziskavi pokazalo, da so pomanjkljive spretnosti glasovnega zavedanja pripomogle k pravopisnim napakam pri nareku in opisu živali v drugem razredu ter nareku in opisu predmeta v petem razredu. Predvidevam še, da se bo v petem razredu število napak večalo sorazmerno s pomanjkljivo usvojenimi spretnostmi glasovnega zavedanja. Torej, slabše kot so imeli razvito razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, več bo napak v drugem razredu, pravopisna in slovnična korektnost pa se bo še zmanjšala tudi v petem razredu.
Vrsta gradiva - magistrsko delo
; neleposlovje za odrasle
Založništvo in izdelava - Maribor : [D. Brumen], 2016
Bibliografsko gradivo je bilo uspešno dodano na polico.
Dodajanje bibliografskega gradiva na polico ni uspelo.
Gradivo je že na polici.
Trajna povezava
URL:
Faktor vpliva
Dostop do baze podatkov JCR je dovoljen samo uporabnikom iz Slovenije. Vaš trenutni IP-naslov ni na seznamu dovoljenih za dostop, zato je potrebna avtentikacija z ustreznim računom AAI.
Leto
Faktor vpliva
Izdaja
Kategorija
Razvrstitev
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
Izberite knjižnično izkaznico:
Baze podatkov,
v katerih je revija indeksirana
Ime baze podatkov
Področje
Leto
Povezave do osebnih bibliografij avtorjev
Povezave do podatkov o raziskovalcih v sistemu SICRIS
Storitev za pridobivanje naslova trenutno ni dostopna, prosimo, poskusite še enkrat.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrano prevzemno mesto in dokončali postopek rezervacije.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrano prevzemno mesto in naslov za dostavo ter dokončali postopek rezervacije.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrani naslov za dostavo in dokončali postopek rezervacije.
Obvestilo
Trenutno je storitev za avtomatsko prijavo in rezervacijo nedostopna. Gradivo lahko rezervirate sami na portalu Biblos ali ponovno poskusite tukaj kasneje.
Citiranje
Funkcionalnost trenutno ni na voljo. Prosimo, poskusite kasneje.
