Zanimivo je, da je avtorica pri svojem raziskovalnem delu prehodila podobno pot kot Teun A. van Dijk, eden od kljucnih raziskovalcev KA D. T. A. van Dijk zacne svojo raziskovalno pot na teoretski podlagi tvorbno-pretvorbne slovnice in pod mocnim vplivom francoske strukturalne semantike, v sirsi evropski raziskovalni prostor pa opazno vstopi z besediloslovno monografijo o besedilni slovnici (Dijk 1972), ki znotraj besediloslovja napoveduje tezisce besediloslovne analize v besedilni semantiki, kar se potrdi s kasnejso besediloslovno monografijo o diskurzni semantiki in pragmatiki (Dijk 1977); gre za ene izmed najvplivnejsih besediloslovnih studij v sedemdesetih letih, ki pomembno sooblikujejo evropsko besediloslovje, kasneje deloma tudi analizo diskurza. Z izkusnjo dela v "tretjem svetu", s poucevanjem v Mehiki, se kasneje odloci za radikalen zasuk, za ukvarjanje z »necim resnim«.1 Dotedanje svoje delo sicer oznacuje za fascinaten raziskovalni in studijski izziv, ki pa ima kaj malo z realnimi problemi danasnjega sveta. Prve njegove studije po tem so usmerjene v vprasanje rasizma v Evropi, kot se izraza, reproducira in legitimizira skozi besedila in diskurzne prakse (DIJK 1984, 1987). Tudi avtorica monografije Izmeðu diskursa moci i moci diskurza je bila v svojih zacetkih jezikoslovka, ki je metodolosko izhajala iz strukturalnega jezikoslovja, hkrati pa se je tudi sama od tovrstnega jezikoslovja programsko oddaljila in ga danes smatra zgolj za »intelektualno stimulativno igro s frnikulami"« (Kat nic-Bakarsic 2012: 7). Prva avtoricina monografija Gradacija (Kat nic-Bakarsic 1996) je namrec strukturalisticna studija, po njej kmalu sledi z monografijo Stilistika preusmeritev v stilisticne vode (Kat nic-Bakarsic 2001), v tem sklopu njenega razpravljanja pa prav gotovo izstopa monografija Stilistika dramskog diskurza (Kat nic-Bakarsic 2003), kjer pride posebej do izraza avtoricina interpretativna moc. Prav slednje je odlika tudi njene zadnje monografske studije (Kat nic- Bakarsic 2012). Monografijo uvajata poglavji, v katerih avtorica predstavlja raziskovalna okvira KA D in KDS ter se posebej diskurz kot druzbeno prakso. Pri slednjem se osredotoci na vprasanja druzbene moci, kontrole, manipulacije in ideologije. Avtorica se opira na raziskave, v katerih je KA D orodje za diskurzno analizo, pri kateri so v srediscu pozornosti razmerja druzbene moci in neenakosti v diskurzu, na postopke vzpostavljanja druzbene moci in njenega ohranjanja v procesu dominacije (Dijk 2001; Fai rclough 2001). Z jezikoslovno analizo avtorica tako naslavlja izrazito druzbena vprasanja, pri tem pa zagovarja angazirano pozicijo raziskovalca, prav tako pa utemeljuje tudi preusmeritev svojega raziskovalnega tezisca: preucevanje abstraktnih jezikovnih dejstev ima namrec za intelektualno stimulativno opravilo, ki pa ni »znanost, ... povezana z realno jezikovno interakcijo, ki je lahko ljudem v pomoc« (Kat nic-Bakarsic 2012: 7). Skupni imenovalec KA D je prav humanisticna zelja po spremembi neenakosti v druzbi in vzpostavljanje pogojev za enakopravni dialog posameznikov oziroma skupin ljudi, tako da je tudi avtoricina pozicija »subjektivna in angazirana« (Kat nic-Bakarsic 2012: 7), s cimer sledi ideji o jezikoslovju kot znanosti o cloveku in za cloveka. Avtorica se programsko pridruzuje raziskovalcem, ki zavracajo nevtralno znanost in podpirajo stalisce, da so se posebej raziskovalci tisti, ki so del druzbenih struktur in tudi pomembno vplivajo na druzbeno interakcijo (Dijk 2001: 352). Gre torej za angaziran znanstveni pristop, ki ne priznava objektivne pozicije znanstvenika, ampak ga umesca v zgodovinske, druzbene in kulturne kontekste ter se zaveda delovanja na podlagi lastnih prepricanj in ideoloskih pozicij (Kat nic-Bakarsic 2012: 7).