Razvoj izobraževanja v svetu, izobraževalna politika in njeni rezultati ob izteku dvajsetega stoletja porajajo vprašanje, ali se ni izobraževanje znašlo na križišču. V mednarodnih primerjavah je že nekaj časa opazen velik pomen človeškega kapitala za povečanje produktivnosti. Soodvisnost med hitrostjo tehničnega napredka in kakovostjo dela je čedalje večja. Potreba po gospodarskih strokovnjakih, ki bi bili zmožni uporabljati nove tehnologije za razvoj novih dosežkov, je čedalje večja. Potrebno je novo znanje in sposobnosti. Izobraževalni sistemi morajo zadovoljiti te potrebe. Pri tem ne gre le za zagotavljanje minimuma šolanja ali poklicnega usposabljanja, temveč tudi za nepretrgano izpopolnjevanje in usposabljanje pomembnih strokovnjakov in zaposlenih v podjetjih.