Razprava o jeziku in spolu v slovenskem prostoru načenja problematiko spolno občutljive rabe jezika (SORJ), ki daleč presega zgolj enakopravnost in inkluzivnost v jezikovni rabi. Vzpostavljanje (spolne) identitete v jeziku se navezuje tudi na teoretsko vprašanje družbene konstrukcije spola, obenem pa je zagotavljanje enakosti spolov v jeziku povsem operativno vprašanje, ki terja ukrepe na številnih poljih družbenega delovanja, tudi in še posebej v različnih segmentih izobraževanja. Kot je pokazala prva institucionalno organizirana javna razprava dne 23. oktobra 2018 na FF UL, ki je sledila sprejetju strategije za zmanjševanje nesorazmerij po spolu na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, bo pristop k vprašanjem jezika in spola nujno interdisciplinaren. V jezikoslovnih razmislekih je potreben preskok z osredinjenosti na leksiko in poimenovalnost (sredstva, ki že obstajajo) na argumente oblikoskladenjske ter zlasti simbolne moškosrediščne strukturiranosti jezikovnih znakov, pri čemer se ne bo mogoče povsem izogniti sodobnim spoznanjem družboslovnih ved in tudi delu naravoslovja (npr. Fausto-Sterling, 2014) o tem, da je pripis spola družbena odločitev (npr. Butler, 2001 /1990/, 1993). Na tem mestu, kjer nas zanimajo zlasti učinki SORJ na diskurzivni ravni, zagovarjamo stališče, da bistvo prizadevanj za bolj vključevalen jezik - s poudarkom na diskurzu v izobraževalnem okolju - ni v licitaciji, avtorizaciji in institucionalizaciji posameznih rešitev in strategij s strani jeziko(slo)vnih avtoritet, temveč v razumevanju SORJ kot množice mikropolitik in kontinuiranega procesa, v katerem nenehno preizprašujemo jezikovne samoumevnosti glede na dani družbeni kontekst.