Namen: Knjižnica dr. Henrika Tume, nahaja se na Raziskovalni postaji ZRC SAZU v Novi Gorici, velja danes za eno najbolje ohranjenih meščanskih knjižnic, ki so v Gorici nastajale ob prelomu 19. in 20. stoletja. Prispevek z ovrednotenjem njene bogate vsebine predstavlja vpogled v bralno kulturo in knjigotrško ponudbo goriškega in širšega slovenskega prostora. Hkrati pa opozarja na njeno vpetost v tedanje evropske kulturne in miselne tokove tudi zavoljo trgovanja s knjigami, ki so prihajale v Tumovo knjižnico iz vseh pomembnejših knjigotrških središč v Evropi.Metodologija/pristop: V članku je podana analiza kataloga Tumove knjižnice, izdelan je bil med letoma 2004 in 2008 (v elektronski obliki izdan 2013), s pregledom vsebine knjižnega gradiva pa je nastajanje Tumove knjižnice ovrednoteno ter umeščeno v prostor (Goriška) in čas (konec 19. stoletja do 30. let 20. stoletja).Rezultati: Z ovrednotenjem vsebine knjižnice in analizo kataloga je omogočen vpogled v dejansko stanje Tumove knjižnice, ki se razlikuje od Tumovega vpisa knjig v lasten register. Na osnovi tega sledi zaključek, da je to ena najbolje ohranjenih meščanskih knjižnic, ki so med koncem 19. stoletja vse do 30. let 20. stoletja nastajale na Goriškem.Omejitve raziskave: Številne publikacije (monografije, periodika), ki so bile vpisane v star Tumov register, so bile ob popisu leta 2008 iz kataloga Tumove knjižnice izvzete zato, ker se je pokazalo dejansko razhajanje med vpisanimi in na polici prisotnimi oz. izgubljenimi knjigami, saj se je z letom 2008 zaključila vrzel, ki je nastala ob prenosu ene najbogatejših privatnih knjižnic v goriški prostor.Izvirnost/uporabnost raziskave: Tumova knjižnica, ki se je načrtno in sistematično izgrajevala že v času življenja meščanskega izobraženca, politika, odvetnika, alpinista, domoznanskega pisca, literarnega kritika, urednika, publicista, psihologa, vzgojitelja, gospodarstvenika, marksističnega teoretika, moža, očeta in ne nazadnje tudi knjižničarja1 Henrika Tume, še naprej ostaja pomembno orodje za strokovno in znanstveno delo preučevalcem zgodovine goriškega ter širšega slovenskega prostora, kot pričevalka časa pa predstavlja kulturni spomenik slovenskemu meščanstvu na Goriškem in posebej prispeva k vedenju o bogati knjigotržki kulturi goriškega prostora vse do prve svetovne vojne.