V zadnjih letih je vse več lokalnih projektov trajnostne urbane preobrazbe pogosto definiranih kot trajnostne soseske. Te so opisane kot »poskusi na področju urbanega trajnostnega razvoja«, ki bi lahko dali konkretne odgovore na mnoge izzive, s katerimi se srečujejo današnja mesta oziroma družba. Namen tega članka je raziskati načrtovalski proces in razvoj dveh vodilnih primerov trajnostnih sosesk, pri katerih sta bili uporabljeni različni strategiji začetne implementacije: pristop »od zgoraj navzdol« v soseski Western Harbour (Malmö) in participatorni pristop »od spodaj navzgor« v soseski Vauban (Freiburg). Cilj članka je proučiti, kako je začetni implementacijski pristop pri trajnostni urbani prenovi vplival na urbanistično načrtovanje, socialno vzdržnost in lokalno upravljanje sosesk. Raziskava se osredotoča tudi na to, kako sta soseski vplivali oziroma prenesli ≫trajnostne urbane rešitve≪ v druge urbane kontekste.