Les je po poseku in uporabi za konstrukcije izpostavljen staranju, ki je med drugim odvisno od pogojev izpostavitve. V času življenjske dobe oz. uporabe je les izpostavljen fotodegradaciji, biodegradaciji, površinskim in notranjim strukturnim spremembam in staranju, ki se kaže v spremembi barve, kemijske sestave, higroskopnosti, dimenzijske stabilnosti ter nekaterih mehanskih lastnosti. Podajamo pregled literature, s posebnim poudarkom vpliva pogojev izpostavitve na spremembe lastnosti lesa ter pregled kemijskih in mikrostrukturnih sprememb ter sprememb barve, sorpcijskih in mehanskih lastnosti. V splošnem so spremembe zaradi staranja lahko zelo počasne in jih je težko ovrednotiti tudi zaradi velike naravne variabilnosti lesnih lastnosti. Poznavanje sprememb v naravno staranem lesu je ključno pri ohranjanju kulturne dediščine. Pri načrtovanju vzdrževanja, konzerviranja ter pri obnovi kulturne dediščine, z upoštevanjem staranja konstrukcijskega lesa bolje razumemo strukturne spremembe, vlažnostna in napetostno-deformacijska stanja lesenih konstrukcij ter interakcije z drugimi gradbenimi materiali.