Pričujoča razprava se osredinja na štiri morda najznačilnejše arhaizme s prajezično datacijo v arkadijskem glagolskem sistemu, izpričane na napisih IG 262 iz Mantineje (5. stol. pr. Kr.) in IG 343 iz Orhomena (4. stol. pr. Kr.). Arhaizmi so obravnavani z diahronega vidika s pomočjo primerjalne metode in metode rekonstrukcije. Cilj razprave je rekonstruirati podobo posameznega leksema oziroma segmenta na relevantnih predhistoričnih stopnjah (indoevropski prajezik, pragrščina, praarkadokiprščina oz. praarkadijščina), kadar je to mogoče, in predstaviti odnos posameznega arkadijskega arhaizma do inovativnih oblik, ki jih izpričuje večina preostalih starogrških narečij. Predmet obravnave so naslednji jezikovni pojavi, leksemi in segmenti: (1) ojevski vokalizem v primarnih medijalnih končnicah 3. os. sg. in pl. (ark. -τοι in -ντοι), (2) konjunktiv aktiva s sekundarnimi končnicami (na primeru ark. oblike κακρίνη), (3) osebilo 1. os. sg. akt. opt. prez. -οια (na primeru ark. oblike ἐξελαύνοια) in (4) AK. pl. f. akt. ptcp. prez. glagola biti (na primeru ark. oblike ἐάσας). V prilogah sta podani še za razpravo relevantni epigrafski besedili IG 262 in IG 343 v izvirniku in slovenskem prevodu.