Čeprav je bilo prav kulturno okolje velemestne Aleksandrije v Egiptu tisto, v katerem sta se grška in judovska kultura že od slovitega prevoda Mojzesove Postave naprej (III. stol. pr. n. št.) intenzivno prepletali, sega zgodovina poročil o stikih med Grki in starimi Izraelci daleč nazaj v čase kraljev Davida in Salomona. Razprava je kratek oris zgodovine teh stikov, posebna pozornost pa je posvečena judovskim reakcijam na helenistično nasilje Aleksandrovih naslednikov v Palestini, ter Ptolemajski Aleksandriji in grško pišočim judovskim avtorjem v mestu (Aristobul, Filon), ki so s svojim opusom pomembno zaznamovali tudi kasnejše krščansko branje in razumevanje (alegorija, tipologija) hebrejskega Svetega pisma.