Na podlagi dokumentov iz novo odprtih arhivov v Vatikanu avtor predstavlja ozadje organiziranega pritiska in nazadnje izsiljenega odstopa zadnjega slovenskega škofa v Julijski krajini, Frančiška Borgie Sedeja. Dokumentacija osvetljuje ozadje dogajanja pri katerem so ključno vlogo igrali »višji interesi Cerkve« (»per causa di supremi interessi della Chiesa«), ki so nazadnje botrovali izsiljenemu odstopu (odstavitvi) goriškega nadškofa. Ob tem je jasno razvidna vloga papeževega posebnega odposlanca, apostolskega vizitatorja, škofa Luce Pasetta, ki je v Julijsko krajino prvič prišel decembra 1930 in za državnega tajnika, kardinala Pacellija pripravil izjemno natančno in izčrpno vizitacijsko poročilo o položaju Cerkve v Julijski krajini in še posebej o položaju slovenske in hrvaške duhovščine ter še posebej nadškofu Sedeju. V tem poročilu, ki ga avtor tudi predstavlja v članku, je razvidno vizitatorjevo dojemanje položaja, njegov odnos do nadškofa Sedeja in do tržaškega škofa Fogarja, poročilo pa je očitno imelo v Vatikanu tudi dolgoročne učinke na predstave o delovanju slovenske in hrvaške duhovščine v Julijski krajini. Ob drugem prihodu vizitatorja v Julijsko krajino, oktobra 1931, je vizitator s pooblastili Pija XI. od nadškofa Sedeja zahteval in izsilil odstop.