V članku se osredotočamo na vlogo jezika pri ohranjanju etnične identitete med slovenskimi priseljenci prve, druge in tretje generacije v Severni Makedoniji. Poskušali smo ugotoviti, na kakšen način zaznavajo svojo etnično identiteto v povezavi z jezikom in kako se odnos do slovenskega jezika odraža v dejanski rabi. Metodološko tekst temelji na analizi in interpretaciji anketne raziskave in polstrukturiranih intervjujev s predstavniki vseh treh generacij pripadnikov slovenske skupnosti v Severni Makedoniji. Pri raziskovanju smo izhajali iz predpostavke, da se vloga jezika med pripadniki prve generacije bistveno razlikuje od njegove vloge med pripadniki druge in tretje generacije ter da je jezik ključni dejavnik pri ohranjanju slovenske skupnosti v Severni Makedoniji. Podatki raziskave so potrdili tezo, da ima slovenski jezik večji pomen pri ohranjanju etnične identitete med slovenskimi priseljenci prve generacije kot med slovenskimi priseljenci druge in tretje generacije. Teza, da je jezik ključnega pomena pri združevanju in ohranjanju slovenske skupnosti, pa se je izkazala za nepotrjeno.