Lito železo se je s svojo enkratno livnostjo in duktilnostjo izkazalo kot optimalen material za oblikovanje najrazličnejših ograj. Ker so le redki njihovi sestavni deli (stebriči, balustri) signirani, si pri ugotavljanju proizvajalca običajno pomagamo s katalogi, če so seveda ohranjeni in/ali dostopni. V Sloveniji se historičnih litoželeznih ograj ni ohranilo veliko. Srečamo jih v glavnem v večjih, predvsem mestnih naseljih, na nekaterih premožnejših hišah na podeželju in le na redkih pokopališčih. Članek predstavi nekaj balkonskih, stopniščnih, uličnih in vrtnih ograj dunajske livarne R. Ph. Waagner (Rudolf Philip Waagner; 1827-1888), ki jih najdemo v katalogu livarne iz leta 1870. Aktualne so bile vse do zadnjega desetletja 19. stoletja, več pa jih lahko še danes vidimo v Ljubljani, Celju in na Vrhniki.