Rimska onomastika velja za »pomožno vedo« epigrafike, ki omogoča vpogled v delovanje takratne družbe. Različni tipi imen, število njihovih sestavnih delov in izvor imen (oziroma njihovih delov) o rimski provincialni družbi povedo veliko več, kot se morda zdi na prvi pogled. Pri tem pomaga razvrstitev imen v skupine, kar so na primeru Celeje storili že pred leti, pri čemer pa posebne pozornosti niso posvetili ženskim imenom. Ta prispevek bo to vrzel zapolnil. Osnovne zakonitosti poimenovanja ženskega prebivalstva, razdelitev ženskih imen v skupine ter primerjava razporeditve tipov imen - najprej znotraj mesta in znotraj agra ter končno med njima - bodo predstavile nadaljnje možnosti, ki jih še ponujajo onomastične študije.