Članek obravnava navzočnost plemstva v srednjeveškem Slovenj Gradcu in v tem okviru tiste plemiške družine, ki so v mestu krajši ali daljši čas bivale v 14. in 15. stoletju. Kot drugod je tudi v Slovenj Gradcu predvsem plemstvo kmalu prepoznalo dobrodošel poligon za uresničevanje svojih gospodarskih, pa tudi političnih ambicij. Njegova navzočnost se v mestu začenja očitneje kazati v prvih desetletjih 14. stoletja, čeprav prva plemiška bivališča, t. i. stolpi, gotovo nastanejo že v prejšnjem stoletju. Najizrazitejši pečat vtisnejo Slovenj Gradcu med plemiči rodbini Muttlov in Trappov ter z Gorenjskega priseljeni Janez iz Loke, ustanovitelj meščanskega špitala. Le za člane družine Muttlov je sicer izpričano, da so opravljali meščanske funkcije in bili torej slovenjgraški meščani. Čeprav bi bilo v omenjenih plemičih pretirano videti zametke mestnega patriciata, so gotovo najodločilneje oblikovali mestno zgodovino v 14. in 15. stoletju.