Nadaljevanje ali vzporednico ferninisticne naratologije predstavlja naratologija druibenih spolov, irnenovana tudi naratologija spolne identitete. ll Naratologija druibenih spolov je delno otrok feministicne naratologije, ki se je po letu 1990 obrnila k splosnejsirn usrneritvarn spolne identitete. Ze ferninistke same so raziskovane poetike poimenovale spolnoidentitetne (gender poetics), v zadnjih dveh desetletjih pa se (druibeni) spol ni konceptualiziral samo kot predeksistencni pogoj za recepcijo, ampak tudi kot besedilni uCinek (HERMAN 20082: 198). Medtem ko so se zgodnje ferninisticne studije usrnerile na literarna besedila zensk, raziskuje naratologija spolne identitete po letu 1990 dinamiko konstrukcije spolne identitete v moskih in ienskih tekstih ter besedilih ostalih12 spolov. Sodobna femisticna naratologija oz. postfeministicna naratologija in naratologija druzbenih spolov irnata veliko skupnih lastnosti: presegli sta klasicni (biologisticni) spolni binarizern, prenehali raziskovati »zensko pisavo« in se preusrnerili v analizo sirsih dirnenzij, tj. spola, spolne identitete ter spolnosti. Najvec zaslug za zasuk post/ferninizrna v srner spolne identitete irna Judith Butler, na podrocju naratologije pa Susan Lanser ter Vera NUNNING in Ansgar Niining. Medtern ko je prva trdila, da je spol ze identiteta, spolna identiteta pa ni podvrz.ena sarno spolni in rasni, ampak tudi eticni in kulturni razliki (ZUPAN SOSH' 2006: 269), sta Niiningova rnenila, da bo teorijo pripovedi nadornestila spolnoidentitetno zasnovana analiza, obogatena z interpretacijo besedil in natancnirn branjern. Najpornernbnejsi prispevek Butlerjeve, ki je vplival tudi na naratologijo druibenih spolov, je prevrednotenje pojrna spol. Druzbeni spol je bil ze pred njenirni ugotovitvarni razurnljen kot predmet kulturnih in zgodovinskih sprememb, spol pa se je se vedno obravnaval kot trdna kategorija. Ravno zadnjo trditev je prevrednotila: ne sarno druzbeni spol, ampak tudi spolje druibeni konstrukt, ne pa preddiskurzivno dejstvo; oba sta procesa in ne rezultata. Njeni bistrournni uvidi so pornagali k vkljuCitvi postlferninisticne naratologije v kontekst naratologije druzbenih spolov, kije srniselna pray zaradi raz- siritve znanstvenega polja. Medtern ko so se zgodnje ferninisticne studije usrnerile na literarna besedila zensk, raziskuje naratologija spolne identitete dinarniko konstrukcije spolne identitete v rnoskih in zenskih tekstih. Ce je ferninisticna naratologija upostevala druzbeni spol kot predobstojeCi pogoj recepcijskega procesa, ga razurne naratologija spolne identitete kot besedilni uCinek Scasorna sta interdisciplinarnost preucevanih besedil in sodobno razurnevanje teorije terrnin naratologija nadornestila s terrninorn teorija pripovedi, ki se pogosto usrnerja na vprasanja odnosa pripovedovanja do posarneznih identitetnih skupin (razdeljenih glede na spol, raso, nacionalnost) ali do dolocenega tipa diskurza. V zadnjih treh desetletjih, v obdobju postklasicne naratologije, se je povecalo znanstveno zanirnanje za pripoved in njeno teorijo; internacionalizacija in interdisciplinarizacija preucevanja in poucevanja pa je vplivala na popularnost naratologije, poirnenovane kar renesansa teorije in analize pripovedi (Richardson 2000; Nlinning 2002). Povezovalnost je ornog°Cila naratologiji, da v 21. stoletju ni sarno zazivela, pac pa se je popolnorna razcvetela (FLUDERNIK 2009: 12), razcvet razlicnih pristopov, metod in srneri ob koncu prejsnjega stoletja pa je vplival na delitev naratologije na klasicno in postklasicno. Razlogi za razcvet teorij pripovedi so razlicni, ornenila born Ie najbolj znane. Eden od njih, episternoloski, je navezan na »odlocujoco potezo« cloveka kot rnislecega bitja, katerernu predstavljata zgodba in pripoved osrednji naCin osrnisljanja in ubesedovanja sveta. Drugi razlogje ozje narave in se dotika bistvenih dolocnic postrnoderne, ukinitve rneja rned zgodovino in pripovedjo, nezaupnico racionalnernu/ znanstvenernu diskurzu ter zgodbarski princip stevilnih podr°Cij in disciplin. Tretji razlog pojasnuje renesanso pripovedi ali »pripovedni obrat« z narascaj°Cirn 6 teoretskirn zanirnanjern za splosna vprasanja pripovedi in vzpostavitev pripovedi kot raziskovalnega predrneta v stevilnih strokah in disciplinah. Zadnja uterneljitev razcveta naratologije je vezanana dejstvo, daje teorija pripovedi lahko ponudila literarni vedi in ostalirn strokarn dobro strukturiran, sisternaticni teoretski pristop in izdelan nabor analiticnih kategorij ter modele za opis pripovednih pojavov, vlog in uCinkov. Izkazalo se je, da drii SOMMMERJEVA (2004: 6) trditev, kako lahko naratologija deluje kot uporaben teoretski vrnesnik rned pripovednirni strukturarni in interpretativnirni pristopi. K sirini raziskovanja teorije pripovedi pristevarno tudi analizo pripovedi, literarne in neliterarne, in interpretacijo pripovednih besedil, ki jih je vcasih tezko razrnejiti rned seboj, saj se je naratologija ze rodila iz ukvarjanja s povsern konkretnirni besedili. Razcvet naratologije v postklasicni naratologiji izrnika teorijo enoviti disciplini, razlicne teorije pa so naklonjene sinteticnernu povezovanju literarne vede z druiboslovjem, naravoslovjem, vedi 0 medijih inkomunikoloskih studijih, popularni psihoterapiji, medicini in poslovno-organizacijskim vedam (KORON 2009: 3-9).