3.1 S stevilnimi predponami tvorijo glagoli detenniniranega premikanja nove dovrsnike, ki imajo svoje sekundame nedovrsnike. Nepreneseni pomen teh glagolov je krajevni. Zanimivo je, da je pri nekaterih glagolih premikanja {udmu, necmu, ee3mu, necmu) osnova sekundamega nedovrsnika identicna glagolu nedetenniniranega premikanja. Nastejmo torej tvoijenke glagola udmu, ceprav velja tak nacin tvorjenja novih glagolov za vso skupino. Prvi clen je dovrsni, dmgi nedovrsni: npuùmu - npuxodumb ('priti'), eoùmu - exodumb (Vstopiti1), ewùrnu - euxodumb ('iti ven, izstopiti'), 3aùmu - 3axodunib ('zaiti, stopiti v kaj'), oôoùmu - oôxoàunib ('obiti, iti okoli cesa'), omoùmu - omxoàumb ('oditi stran, umakniti se'), noàoùmu - nodxodumb ('stopiti k cemu, priblizati se'), eoùmu - exodumb ('stopiti s cesa, spustiti se'), nepetmiu - nepexoàumb ('preiti, preckati, iti cez kaj'), npoùmu - npoxodumb ('iti cez kaj, mimo cesa'),vùmu -yxoàumb ('oditi'). 1 Vrste glagolskega dejanja (cnocoö raarojitHoro ^encTBHU, .Aktionsart) razlicni avtorji pojmujejo nekoliko razlicno. Toporisic pris va glagole premikanja med vrste glagolskega dejanja in se torej v tem pogledu uvrsca med jezikoslovce, ki pojmujejo vrste glagolskega dejanja sirse V RG (1982: 585) so vr-s ste glagloskega dejanja opredeljene ozje: kot » ji e kh c ko - r paM m ara u e c kh e paspanti marojioB« in »TaKne ceMaHTHKO-cjioBooöpasoBaTejiBHBie rpynnnpoBKH marojioB, b ocHOBe KOTOpBix necear MO/jHcjmKanHH (npeoöpasoBaHHu) 3HaueHnn 6e3npe<|)HKCHBix (npenMymecTBeHHO HeMOTHBHpoBaHHBix ) rjiarojioB c TOUKH 3peHHU BpeMeHHBIX, KOJIHUeCTBeHHBIX H Cnen;HaJlBHO-pe3yJlBTaTHBHBIX XapaKTepHCTHK. Ba^KHO npn 3T0M, uto Taxne MOUHc})HKau;HH 3HaueHHH Bceraa h oöusaTejiBHO (popMajibuo ebipaotceubi npec})HKCOM, cyc})(J)kcom hjih npe4>HKcajiBHO-cy4)4>HKcajiBHBiMH 4>opMaHTaMH.« (poudarek A. D.). Zgledi so nemb-sanemb kot zacetna vrsta glagolskega dejanja in drugi. V tej definiciji se torej poudarjajo tudi formalne znacilnosti posameznih vrst glagolskega dejanja. Tudi isAcenko (1960: 209), ki imenuje to kategorijo 'coBepmaeMOCTB raarojiBHoro uencTEHu', poudarja, da so za posamezne vrste glagolskega dejanja pomembne formalne la-s stnosti. Isacenko opozarja, da nekateri avtorji ne smatrajo, da bi morale biti posamezne vrste glagolskega dejanja tudi formalno besedotvomo oznacene, ampak mednje pristevajo poleg takih tudi samo pomenske skupine, za katere je znacilen ta ali oni znacaj ali nacin dejanja (xapaKTep ^encTHBHu). Po Isacenku druzi skupino glagolov premikanja ravno 'xapaKTep ^encTHBu' (Hcauehko 1960: 301, 309). Na vlogo predponskih obrazil pri tvorjenju vrst glagolskega dejanja opozarja vidovic Muha (1993: 162), tako razvrsca glagole v svoji raziskavi glagolov v slovenskem knjiznem jeziku 16. st. M. merse (1995: 286-313).