Ker se je vid razvijal vzporedno z razpadanjem starega ?asovnega sistema, je lahko obdrzal veliko lastnosti izginulih ?asov - vid je torej bistvena vezna kategorija med glagolskimi ?asi in dolo?enim glagolskim pomenom in hkrati je vid v stalni soodvisnosti s ?asom v konkretnem besedilu,13 kar dokazujejo primeri kot To mi danes ne tekne (nedov.) nasproti Ve?erja je vsem teknila (dov.), Tvegal je za prijatelja (dov.) nasproti S tem tvega posmeh (nedov.), Ni ubogal nasveta (dov.) nasproti Rad uboga (nedov.). v slovens?ini je bilo opozorjeno na primere t. i. vidske tekmoval- nosti, vezane na ?asovni potek v povedi, npr. Sem ze ve?erjal - Sem ze pove?erjal, Vedno smo k obstoje?emu doprinesli tudi nekaj novega - Vedno smo k obstoje?emu doprinasali tudi nekaj novega ipd. (Me r se 2006: 167). na mozno razli?no vedenje nedovrsnika v pretekliku in prihodnjiku pa je opozorjeno s primeri Temperatura se je dvigovala 'visala, padala in spet visala', Temperatura se bo dvigovala 'vedno samo navzgor, brez nihanja' (... 2007: 71); nedovrsnik v prihodnjiku samo potrjuje tudi pomembno vlogo opazovalca, z izhodis?em v sedanjosti.14 sedanjiska stanjskost se lahko izrazi tudi s preteklim dovrsnikom, npr. Stric se je ze vrnil iz Ljubljane (To po rIsI? 1982: 256), dovrseno dejanje pa lahko tudi preteklim nedovrsnikom, npr. Me je kdo klical danes? (To po rIsI? 2000: 350).15 za slovens?ino je tipi?en dovrsni sedanjik v vlogi prihodnjika npr. pri determiniranih/enosmernih glagolih premikanja s predponskim obrazilom po-: pojdem, poletim, popeljem, npr. v znani narodni pesmi Jaz pa pojdem na Gorenjsko. Dovrsno dejanje v prihodnosti pa je lahko izrazeno tudi z nedovrsnim sedanjikom, npr. Jutri pla?am ra?un; pri kombinaciji dveh ?asovnih okvirov, tj. ponavljalnost in pretekli ?as, lahko imamo tudi primere kot Vsak dan je kupoval ?asopis - Vsak dan je kupil ?asopis. 3.1.1.1 v nasprotju z vidom se ?as bistveno redkeje leksikalizira in primer so sedanjiske oblike denimo, recimo, vzemimo, ki jim sskj pripisuje dva skupna po- mena, eksplicitneje pa jih ne poveze, npr. s kvalifikatorskim pojasnilom v ?lenkovni rabi. Te tri oblike (po sskj) druzita vsaj dva pomena: a) 'Uvaja povedano kot izho- dis?e za razmisljanja ne glede na resni?nost': Denimo, da je tako, kako zdaj ukrepati naprej, Recimo, da za?ne goreti, kaj bos najprej naredil, Vzemimo, da bodo prisli vsi; b) 'Uvaja konkretne prikaze za sirsi, splosnejsi pojem': Ponekod, denimo na de- zeli, Dobro bi bilo gojiti sport, recimo kolesarjenje, kosarko, Zakaj se ne ukvarja s sportom, vzemimo na primer s kolesarjenjem. Leksikalizirane sedanjiske oblike imajo tudi glagoli gledati (Samo gledam '?udim se', kaj se dogaja), drzati (Drzi se! = pozdrav), paziti (Pazi! = opozorilo), re?i (Temu se re?e ... 'se poimenuje'), zdeti (Zdi se, da ... 'kaze se'). na nastete in druge oblike bi moral slovar glede na poseben (na- klonski) pomen in na oblikoslovno-skladenjsko rabo opozoriti. Vedno pogostejsa je pogovorna naklonska raba glagola rabiti, ko ta izgublja polni pomen in se zaradi oslabljenega pomena lahko tudi naklonsko uporablja, npr. Ne kmet ne mestjanar se ne rabi spravljat na ubogo zival (Gigafida 2011, knjiz.: Ne kme- tu ne mes?anu se ni treba znasati nad ubogo zivaljo), Mene do sedaj se niso rabili sle- pat po snegu (Gigafida 2011, knjiz.: Mene do sedaj se ni bilo potreba/potrebno vle?i po snegu.). ?e odmislimo mozne vplive drugih jezikov, je verjetno vedno pogostejsa naklonska raba glagola rabiti ob nedolo?niku, npr. Rabim to delati / Ne rabim tega delati (pog.) namesto Moram to delati / Ni mi treba tega delati tudi druzbeno pogo- jena oz. lahko sklepamo, da odraza neko stanje v druzbi, ko je v ospredju potreba s 'potrebovati oz. rabiti' pred kakrsno koli obvezo z 'morati'. v jeziku pa se to odraza tako, da sicer pomensko samostojni glagol rabiti, ki izraza predvsem potrebo, posto- poma prevzema tudi vlogo naklonskega oz. odnosnega glagola tipa morati ob kate- rem koli drugem vsebinskem glagolu, npr. Za solo mora imeti novo obleko ? Za solo potrebuje novo obleko ? Za solo rabi novo obleko ? Za solo rabi imeti novo obleko (pog.); prav zveza Rabim imeti jasno pokaze, kako glagol rabiti ob drugem glagolu izgublja svoj samostojni pomen, tako se nadaljujemo Za solo si rabi kupiti novo oble- ko namesto Za solo si mora kupiti novo obleko. Da raba zaenkrat ostaja predvsem v mejah pogovarjalnosti, nam razkrivajo primeri s pogovarjalnim nedolo?nikom (brez kon?nega -i) v t. i. spletni slovens?ini, ki prosto komentira vsakdanje razmere, npr. To rabim imet' za to delo (pog. namesto: To moram imeti za to delo), Za ta poklic ne rabis znat' vozit' avta (pog. namesto: Za ta poklic ni treba voziti avta). s tovrstno na- klonsko rabo glagola rabiti se navsezadnje izgublja tudi moznost izrazanja razli?ne stopnje osebnosti oz. neosebnosti v smislu, da se sporo?ili Za to delo moras (znati) govoriti slovensko ali Za to delo je treba (znati) govoriti slovensko izrazijsko poeno - stavi v osebno ali manj osebno Za to rabis (znati) govoriti slovensko (pog.). 3.2.2 Glagol klicati v pomenih 'imenovati (se), uporabljati ime' in 'imeti ime' ima stilno zaznamovano pogovorno rabo zlasti v nagovorni dialoski rabi - zaznamovana raba za pomen 'imenovati, uporabljati ime' je Kako se kli?es?, isto bi lahko neza- znamovano izrazili kot Kako se /sam sebe/ imenujes / Katero ime uporabljas zase? za pomen 'imeti ime' je nezaznamovana raba Kako ti je ime?, za pomen 'imenovati, uporabljati ime' so tudi nezaznamovane moznosti Kako te kli?ejo?, Kako te imenu- jejo / Katero ime uporabljajo zate? in za pomen 'imeti ime' je nezaznamovana raba Kako ti je ime. Skoda, da samo zgled pod ?etrtim pomenom glagola klicati v sskj ponuja razlikovanje med pomenoma 'poimenovati, uporabljati ime' in 'imeti ime': Vsi jo kli?ejo Mojca, ?eprav ji je ime Marija v pomenih 'kako jo kli?ejo/poimenujejo, Katero ime uporabljajo' in 'Kako ji je ime'; je pa to pomensko razlikovanje bistveno za utemeljitev rabe Kako te kli?ejo? in Kako ti je ime?