Uvod: Od novozaposlenih medicinskih sester se velikokrat pričakuje, da bodo delovale enako kompetentno kot  izkušene. Namen raziskave je bil preučiti razliko pri samooceni usposobljenosti za zdravstveno oskrbo pacientov v akutnih situacijah med novozaposlenimi medicinskimi sestrami in zaposlenimi več kot eno leto. Metode: Uporabljena je bila opisna neeksperimentalna kvantitativna metoda. S spletnim vprašalnikom je bilo izvedeno anketiranje na priložnostnem vzorcu 98 oseb, zaposlenih v zdravstveni negi. Podatki so bili zbrani na podlagi vprašalnika »Percepcija zdravstvene oskrbe v akutnih situacijah« (ang. Perception to Care in Acute Situations). Podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike in Mann Whitneyjevega U-testa, Kruskal Wallisovega H-testa. Upoštevana stopnja statistične značilnosti je bila p < 0,05. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so novozaposlene medicinske sestre zdravstveno oskrbo v akutnih situacijah samoocenile slabše kot medicinske sestre, zaposlene več kot leto dni (U=271,000, p < 0,001). Ugotovitve kažejo tudi razliko v samooceni usposobljenosti med medicinskimi sestrami z malo izkušnjami v akutnih situacijah in tistimi z veliko izkušnjami (U=293,000, p < 0,001). Diskusija in zaključek: Novozaposlene medicinske sestre se v začetku ne počutijo dovolj sposobne za samostojno delo v akutnih  situacijah. Ugotovljeno je bilo, da na samooceno usposobljenosti medicinskih sester vplivajo spol, starost, delovna področja in predhodne izkušnje z akutnimi situacijami. Prihodnje raziskave bi se morale osredotočiti na vrsto izzivov, s katerimi se soočajo  novozaposlene medicinske sestre in na pomen mentoriranja v zdravstveni negi.