Z uporabo presvetlitvene tehnike in barvanja skeleta za hrustančno in kostno tkivo smo spremljali vzorec osifikacije skeleta pri navadni krastač Bufo bufo, katerih ličinke imajo izredno hiter razvoj. Osredotočili smo se na osifikacijo hrbtenice, oplečja in okolčja ter okončin, s poudarkom na osifikaciji njihovih distalnih delov. Ugotovili smo, da so hrustančne zasnove skeleta ob koncu premetamorfoznega obdobja (faza 34) že oblikovane. Prve pokostenitve se pojavijo v prometamorfozi (faza 39) in sicer, sočasno v nevralnih lokih, v diafiznem delu proksimalnih elementov sprednjih in zadnjih okončin in v proksimalnem delu črevnic okolčja. Oplečje je v tej fazi še v celoti hrustančno. Osifikacija je med prometamorfozo bolj intenzivna in postopoma napreduje v kranio – kavdalni smeri vzdolž hrbtenice in od proksimalnih v distalne dele okončin, prav tako se širi iz osrednjega dela dolgih kosti okončin proti epifiznim koncem. Osifikacija prstov poteka v posteriorno – anteriorni smeri glede na os okončine. Tako kot pri večini brezrepcev, je skelet krastače ob zaključku metamorfoznega klimaksa (faza 46) skoraj popolnoma osificiran. Hrustančni ostajajo osrednji dorzalni del hrbtenice in distalni konci prečnih odstavkov vretenc, kavdalni del postsakralne regije, epifizni konci dolgih kosti okončin in karpus ter metakarpus, ter nadlopatici oplečja in sramnici okolčja. Rezultati raziskave so potrdili konzervativnost splošnega vzorca osifikacije skeleta dvoživk, navkljub da je razvoj ličink krastače v primerjavi z ostalimi brezrepci bistveno hitrejši.