Presaditev organov je postala uveljavljena metoda zdravljenja odpovedi organa, v nekaterih primerih predstavlja celo edini učinkovit način zdravljenja. S pospešenim razvojem transplantacijske medicine v svetu so se uveljavili trije glavni modeli dejavnosti – španski, ameriški in mešan model. V Sloveniji smo se pri razvoju organizacije dejavnosti oprli na španski model. Leta 2002 je z delovanjem pričel Zavod Republike Slovenije za presaditev organov in tkiv Slovenija-transplant, ki predstavlja osrednjo državno institucijo v donorski in transplantacijski dejavnosti. Obe veji dejavnosti sta povezani v nacionalno mrežo, ki vključuje 11 donorskih bolnišnic, transplantacijski center in Center za tipizacijo tkiv. Najpomembnejšo vlogo v dejavnosti imajo donorske bolnišnice z bolnišničnimi transplantacijskimi koordinatorji, ki skrbijo za aktivno izvajanje postopkov za darovanje. Za usklajevanje vseh ravni dejavnosti so zadolženi centralni transplantacijski koordinatorji. Slovenija-transplant z izvajanjem različnih dejavnosti zagotavlja učinkovit donorski program in kakovost ter varnost pridobljenih in presajenih organov. Zagotavlja tudi strokovni nadzor in izdaja strokovne smernice. Posebno pozornost namenja izobraževanju in usposabljanju zdravstvenega osebja na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti kot tudi izobraževanju in ozaveščanju drugih javnosti. Število umrlih darovalcev v Sloveniji od leta 1998 narašča. Po številu umrlih darovalcev na milijon prebivalcev in po deležu odklonitev smo primerljivi z uspešnejšimi evropskimi in drugimi državami. Takšni rezultati kažejo na zaupanje javnosti v donorsko dejavnost in v Slovenija-transplant kot institucijo. Prihodnost donorskega programa predstavljajo etični kodeksi in smernice, ki bolnika v paliativni oskrbi ali oskrbi ob koncu življenja obravnavajo tudi kot možnega mrtvega darovalca. Tudi v Sloveniji je že bila dana pobuda za vključitev takšnega pristopa v etični kodeks.