Dihalna pot pri otrocih se pomembno razlikuje od dihalne poti pri odraslih. Obstajajo anatomske in fiziološke posebnosti, na katere moramo biti posebej pozorni. Na prvem mestu sta dobra anamneza in klinični pregled, s katerima lahko predvidimo možno težko predihavanje z masko ali težave pri intubiranju. Obstajajo številni dejavniki, s pomočjo katerih lahko napovemo možnost težke intubacije, žal pa niso vsi vedno zanesljivi. Za vzpostavitev dihalne poti uporabljamo različne pripomočke, med katerimi ima vsak svoje mesto, svoje pozitivne in svoje negativne lastnosti. Endotrahelni tubus pa je edini pripomoček, ki varuje pred aspiriranjem. Ob težki intubaciji so nam v pomoč algoritmi za hitro in učinkovito reševanje težav. Pri otrocih lahko zaradi večje odzivnosti zgornjih dihal pride do laringospazma, kar je urgentno stanje in lahko hitro vodi v dihalni in celo srčni zastoj.