Izhodišče: Raziskovalno delo je temeljni element medicine, ker omogoča prenos znanstvenih dosežkov v vsakdanjo klinično prakso. Namen članka je predstaviti organizacijo raziskovalnega dela v slovenskih splošnih bolnišnicah. Posebej nas je zanimalo vprašanje, ali se glede strukture zaposlenih zdravnikov (delež zdravnikov z znanstvenimi in učiteljskimi naslovi) splošne bolnišnice razlikujejo od obeh univerzitetnih kliničnih centrov.Metode: Podatke smo pridobili z neeksperimentalno-kvantitativno metodo zbiranja podatkov. Uvodni del smo oblikovali na podlagi dejstev, raziskovalni del pa s pomočjo strukturiranega vprašalnika, ki smo ga v drugi polovici septembra 2017 poslali desetim splošnim bolnišnicam.Rezultati: V slovenskih splošnih bolnišnicah je bilo konec oktobra 2017 zaposlenih 866 specialistov in 568 drugih zdravnikov. 8,6 % zdravnikov je imelo znanstveni naslov magister oz. doktor znanosti, 1,1 % jih je imelo učiteljski naziv. Primerjava strukture zaposlenih zdravnikov glede na strokovni, znanstveni in pedagoški naziv pokaže statistično pomembne razlike med obema univerzitetnima bolnišnicama na eni strani in splošnimi bolnišnicami: χ2 = 336.62, p < 0.0001.Zaključek: Večina bolnišnic je imela v svoji strukturi organiziran raziskovalni oddelek. V primerjavi z univerzitetnima kliničnima centroma je delež zdravnikov z znanstvenimi in učiteljskimi naslovi v slovenskih splošnih bolnišnicah izrazito nižji. Z razvojem informacijske tehnologije, boljšo tehnično opremljenostjo splošnih bolnišnic in predvsem zaradi motiviranosti mladih zdravnikov za raziskovalno delo lahko upravičeno pričakujemo, da se bo razkorak med splošnimi in univerzitetnimi bolnišnicami postopoma zmanjševal.