In this paper, we discuss the remarkable decrease in the use of French-origin loanwords and loan suffixes in Late Modern Dutch. We consider both changes to be lexical changes since the decrease in loan suffixes such as the verbal suffix -eren appears to result from a shift in certain lexical choices as well (Rutten/Vosters/van der Wal 2015). Our data come from the newly compiled Language of Leiden Corpus (LOL Corpus), developed at Leiden University in the context of a project on the historical Dutch-French contact situation. The main aim of the project is to assess empirically the supposed ‘Frenchification’ of Dutch in the Early Modern period (Frijhoff 2015). The LOL Corpus comprises data from seven social domains (Academy, Charity, Economy, Literature, Private life, Public opinion, Religion) significant in the history of the city Leiden from 1500 to 1899. Leiden was chosen as it was one of the important urban centers in Holland, attracting many migrants, including French-speaking labor migrants and Huguenots. The results for both words and suffixes borrowed from French show a gradual increase from the sixteenth to the eighteenth century, and a remarkable decrease from the eighteenth to the nineteenth century. The results partially confirm the ongoing and intensifying influence of French on Dutch in the Early Modern period, depending strongly however on the social domain involved (Assendelft/Rutten/van der Wal 2023a). At the same time, the results also show an unanticipated ‘Dutchification’ in more recent times. We relate these ‘Dutchifying’ lexical changes to the national language planning efforts emerging in the eighteenth century, following the rise of the standard language ideology from the middle of the eighteenth century onwards. These language planning efforts led to the official codification of Dutch in 1804/1805, which targeted spelling and grammar. Previous research has shown the significant influence of the officialization of Dutch, both on the field of education and on language use (Rutten 2019). In this paper, we argue that the successful language policy had the surprising side effect of inspiring language users to exchange sometimes long-established loans for originally Dutch words. V prispevku se ukvarjano z močnim upadom v rabi prevzetih besed in pripon francoskega izvora v pozni moderni nizozemščini. Obe spremembi imamo za leksikalni, saj se zdi, da je upad v rabi prevzetih pripon, kot je glagolska pripona –eren, tudi posledica sprememb v nekaterih leksikalnih izbirah (Rutten/Vosters/van der Wal 2015). Podatke zajemamo iz novega korpusa, znanega kot Language of Leiden Corpus (LOL), ki je nastal na Univerzi v Leidnu v okviru projekta o zgodovini nizozemsko-francoskih stikov. Glavni cilj projekta je empirična oceana domnevnega “pofrancozenja” nizozemščine v zgodnjem novem veku (Frijhoff 2015). Korpus LOL vključuje podatke s sedmih področij družbenega delovanja (akademsko področje, dobrodelnost, gospodarstvo, književnost, zasebno življenje, javno mnenje, vera), pomembnih za zgodovino mesta Leiden med 1500 in 1899. Leiden smo izbrali, ker je bil pomembno nizozemsko urbano središče, privlačno za mnoge priseljence, vključno s francosko-govorečimi priseljenci, ki so se sem preselili zaradi dela, in hugenoti. Rezultati tako za besede kot za pripone, izposojene iz francoščine, kažejo postopen porast od 16. do 18. stoletja in nato močan upad od 18.do 19. stoletja. Izsledki deloma potrjujejo, da je bil zgodnji novi vek obdobje intenzivnega vplivanja francoščine na nizozemščino, čeprav v izraziti odvisnosti od posameznega področja družbenega življenja (Assendelft/Rutten/van der Wal 2023a). Obenem je razvidno, da je pozneje prišlo do nepričakovanega “ponizozemljenja”. Tovrstne leksikalne težnje povezujemo s poskusi jezikovnega načrtovanja na državni ravni, ki so se začeli sredi 18. stoletja, po vzponu ideologije standardnega jezika. Ti poskusi jezikovnega načrtovanja so privedli do uradne kodifikacije nizozemščine v času 1804/1805, ki je zadevala pravopis in slovnico. Predhodne raziskave so pokazale, da je imel proces uradne kodifikacije nizozemščine močan vpliv tako v izobraževanju kot v jezikovni rabi (Rutten 2019). V prispevku trdimo, da je bil stranski učinek uspešne jezikovne politike v spodbujanju jezikovnih uporabnikov, da že dolgo uveljavljene izposojenke včasih zamenjajo z izvorno nizozemskimi besedami.