V prispevku je opisana zasnova pomenskih shem, kot smo jih oblikovali v Leksikalni bazi za slovenscino v okviru projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku, in sicer za posredovanje leksikalnogramaticnih podatkov v slovarju v obliki stavcnih razlag in za strojno procesiranje slovenscine. Zasnova tovrstnih opisov izliaja iz dveh teoreticnih modelov: evociranja pomenov besed na podlagi t. i. shemske semantike v projektu Framenet (Fillmore idr. 2003) in na podlagi opisov stcn'cnih vzorcev po teoriji jezikovnih konvencij in moznosti njihove izrabe v projektu Corpus Pattern Analysis (Patrick Hanks 1994, 2004; Hanks in Pustojevsky 2005). Obe izhodisci smo pri oblikovanju pomenskih shem nadgradili z upostevanjem posebnosti slovenscine in glede na namebnost slovarske baze. Pri analizi prostorske informacije, kot je v stavcno oblikovanih pomenskih shemah razvidna iz semanticnih tipov, ki jih razumemo kot abstraktne zastopnike tipicnih leksikalnih zapolnitev na posameznih vezljivostnih mestih dolocenega glagolskega pomena, npr. ce PREDMET zaradi sile teznosti pade na nek PROSTOR ali POVRSINO, prileti tja iz zraka ali z visine, sino se osredotocili na tiste glagole oz. njihove pomene, pri katerih je mogoce na podlagi korpusne analize in z analizo besednih skic v orodju Sketch Engine (Kilgarriff idr. 2004) ugotoviti prostorsko determiniranost pomena. Logika pomenskega opisa, kot jo predstavlja Framenet (Fillmore in Sue B. T. Atkins 1998; Charles Fillmore idr. 2003),2 temelji na ugotavljanju potrebnih (jedmih in nejedmih) shemskih elementov za evociranje posameznih pomenov besede, ki jih je nato na podlagi skupnih oz. razlikovalnih elementov mogoce zdmzevati v semanticne okvirje oz. sheme. Tako npr. shema »Staranje« (ang. Aging) med drugimi vkljucuje glagolapostarati se, starati se ter pridevnik ostarel (ang. age, aging immature). Obvezni alijedmi element te skupine je »entiteta«, ki je podvrzena staranju, nejedrni, torej opcijski dementi pa so laliko se: »okoliscine«, »nacin«, »lokacija«, »rezultat« in »cas«. Ce skusamo pravilo zelo poenostavljeno prenesti na slovenski zgled, bi npr. v povedi: Pretirano je kadila, njen obraz se je hi poma postar ab zvezo njen obraz oznacili za »entiteto«, hipoma za »nacin«, pretirano je kadila pa za »okoliscine«, v katerih je entiteta podvrzena procesa staranja. Dokumentacija shemskih elementov po vzor Frameneta predvideva tudi opis njihove skladenjske realizacije.3 4 Kot pravita Atkins in Rundell (2008: 145), je framenetovski pristop najbolj primeren za raziskovanje obnasanja besed na podlagi korpusnih podatkov, ker omogoda dosledno analizo besedilnega okolja, likrati pa ne spregleda nobenega kljucnega pomenskega dejstva. Vprvi fazi izdelave LBS smo semanticne tipe zapisovali brez enotne taksonomije, saj gre za postopek, ki gaje potrebno resevati induktivno, tj. od posameznega (konkretnega kolokatorja) k skupnemu oz. abstraktnemu pomenskemu zastopniku. Poleg legaje bilo mogoce pricakovati, da bodo na zacetku abstraktni pomenski zastopniki zapisani z razlicnimi izrazi, saj je posamezne skupne pomenske imenovalce mogoce izraziti na vec nacin V dmgi fazi izdelave LBS sino zato posamezne semanticne tipe poenotili in izdelali stiristopenjsko taksonomijo. Kot hierarhicno najvisje smo dolocili t. i. (1) pomensko polje, ki vsebuje posamezne pomenske razrede, in sicer (1.1) pomenske tipe, (1.2) pomenske podtipe, (1.3) kolokatorske tipe in (1.4) konkretne kolokatorje. POMENSKA POLJA zastopajo vrimje pomenske kategorije, ki sluzijo zdmzevanju osnovnih pomenskih tipov. Ob zakljucku LBS so bila taka pomenska polja tri: (1) zivo bitje, (2) konkretna entiteta in (3) abstraktna entiteta. POMENSKI TIPI predstavljajo samostojne pomenske kategorije znotraj pomenskih polj in smo jih v pomenski shemi uporabljali za oznacevanje udelezencev, kadar besedilnih realizacij ni bilo mogoce natancneje opredeliti. POMENSKI PODTIPI dolocajo relativno samostojne pomenske skupine znotraj pomenskega tipa, KOLOKATORSKI TIPI pa natancneje opredeljujejo pomenske tipe ah podtipe, in sicer s konkretnejsimi predstavniki, ki pa so se vedno zastopniki vecje skupine sorodnih primerkov, medtem ko predstavljajo KOLOKATORJI v vlogi semanticni tipov konkretne leksikalne zapolnitve na udelezenskih mestih. Z njimi smo oznacejevali udelezence pri posameznih pomenih besede, kjer je realizacija pomena vezana na konkretno leksikalno zapolnitev. Taksonomijo semanticni tipov s prostorskim pomenom v pomenskih shemah LBS prikazuje Tabela 1. V LBS so glagoli oz. posamezni glagolski pomeni s prostorsko komponento obravnavani na tri nacine (a) v svoji udelezenski zgradbi, izrazeni v pomenski shemi, laliko vsebujejo semanticni tip, ki oznac prostorski pomen (gl. Labelo 1), ali pa je (b) prostorska komponenta vkljucena v stavcne vzorce, ki predstavljajo razlicne skladenj ske realizacije osnovnega stavcne vzorca v pomenski shemi, zdmzene pod skupni »prostorski« imenovalec: SMER ali LOKACIJA, npr. ce ZIVAL ali CLOVEK bega po PROSTORU, se po njem premika v razlicnih smereh, nmadno zato, ker je preplasen ali zmeden. Tretja (c) moznost je vkljucitev prostorske komponente v t. i. scenarijski del stavcn oblikovane pomenske sheme, ki prinasa tiste pomenske vsebine, ki pridejo do izraza v konkretnih sporocanj skill situacijah oz. v odnosu do in med udelezenci sporocanj a. Glede na to, da pomenska shema za posamezni glagolski pomen vkljucuje najsirsi stavcni vzorce, tj. tako skladenjsko in pomensko obvezna kot neobvezna dolocila in dopolnila, izrazena vsaj v vecini realnih besedilnih realizacij, je logicno, da se bodo v pomenski shemi zabelezeni semanticni tipi s pomenom prostora realizirali tudi na ravni stavcni vzorcev in se potrjevali s kolokacijami, ki vkljucujej besede s prostorskim leksikalnim pomenom, npr. begati po cem begati po hodnikih, sobi.