Medijski govor (vsaj nacionalne radiotelevizije) uvrščamo med nosilce govornega standarda na Slovenskem. Zaradi njegove razmeroma velike razširjenosti in vplivnosti na govorne navade poslušalcev oz. gledalcev, tj. uporabnikov jezika, se zdi raziskovanje jezika v okviru medijskega govora utemeljeno. V prispevku na podlagi treh metodoloških pristopov ter s pomočjo programa za analizo govora Praat analiziramo eno izmed besedilnofonetičnih značilnosti – poudarek –, ki je v slovenskem jezikoslovju razmeroma slabo raziskana. Prispevek je usmerjen v raziskovanje poudarkov z vidika pogostosti pojavljanja, jakosti, osnovnega tona in podaljševanja glasov. V okviru dvournega korpusa desetih TV-oddaj s politično vsebino smo preverili tri teoretične hipoteze, 1) da je v govoru politikov/političark prisotnih več poudarkov kot v govoru voditeljev/voditeljic TV-oddaj, 2) da so poudarki politikov/političark v povprečju jakostno močnejši (dB) in imajo višji F0 (Hz) kot poudarki voditeljev/voditeljic ter 3) da ima pri slušni zaznavi poudarkov najpomembnejšo vlogo sprememba/povečanje jakosti govora, nekoliko manjšo pa povišanje F0 ali podaljševanje glasov.