Članek pokaže na formalno in tematsko sorodnost med Avguštinovimi Samogovori in Izpovedmi. Prvo od teh del, ki je je ostalo nedokončano, je nastalo neposredno po spreobrnjenju (386), drugo pa okrog 15 let kasneje (400). Obe deli sta v obliki dialoga, vendar obakrat zelo svojskega. V prvem se dialog dogaja znotraj ene osebe, v drugem sogovornik navidez molči, vendar v resnici govori na zelo nenavaden način. Obe deli obravnavata osrednjo temo Avguštinove teologije, to je spoznavanje Boga in sebe, kar se tudi razvije v dvojnem razumevanju pojma confessio, »izpoved« (namreč izpoved grehov in hvale). Slednjič ponudimo hipotezo, da bi bil lahko eden od možnih namenov Izpovedi nadaljevanje odgovorov na vprašanja iz Samogovorov, ki so ostala še neodgovorjena.