Kranjska čebela (Apis mellifera carnica Pollman 1879) v Sloveniji, je bila v preteklosti na podlagi morfoloških kriterijev razdeljena na več skupin oz. ekotipov, česar pa genetska analiza ni potrdila. Zaradi neenotnih rezultatov smo populacijo kranjske čebele v Sloveniji še enkrat preučili, tokrat na podlagi ožiljenosti kril. Pregledali smo 273 vzorcev čebel iz Slovenije, za primerjavo pa smo uporabili še 68 vzorcev čebel iz Hrvaške, Češke, Grčije in nekaterih selekcioniranih linij. Na vsakem krilu smo označili 19 točk, na osnovi katerih smo izmerili in izračunali 37 značilnosti. Analizirali smo slovensko populacijoin jo primerjali z vzorci čebel iz tujine. Razlike med slovenskimi in ostalimi skupinami vzorcev so bile statistično značilne, razlike znotraj populacije v Sloveniji pa ne. Med skupinami vzorcev smo ugotovili razlike na podlagi diskriminantne analize, analize glavnih komponent in analize variance. Tudi meritve kubitalnega indeksa so nakazovale razlike med skupinami. Enak pristopi pri analizi populacije čebel v Sloveniji ni podprl teze o obstoju različnih ekotipov. Na podlagi rezultatov sklepamo, da je populacija čebel v Sloveniji homogena in kot taka ne nudi dodatne variabilnosti, ki bi jo bilo mogoče uporabiti za selekcijske ali ohranitvene namene.