2 Pretezno lirski prvoosebni zenski subjekt teh pesmi v prvih dveh razdelkih v najvecji meri doloca ljubezen, ki ni le znacilna lirska tema, temvec tudi vsebina emancipacijskih tezenj mescank iz druge polovice 19. stoletja.4 Pavlina Pajk je leta 1884, sest let po izidu zbirke, v spisu Nekaj besedic o zenskem vprasanju v Kresu za- pisala: »Koliko je tudi zensk, ki stopijo v zakon ne samo brez ljubezni in spostovanja do soproga, temvec celo z zoprnostjo do njega. To pa iz edinega vzroka, ker se boje v bodocnosti nepreskrbljene ostati. Ko bi zenskam bilo odprto vec potov k dusnemu razvitku in javnim sluzbam kakor doslej, gotovo bi se zmanjsalo stevilo nesrecnih zakonov in rodbinskih bed.« Zato ne preseneca, da je prav uresnicitev zakona iz ljubezni najpogostejsa tema njenih pripovednih del, zaradi cesar pa je dozivljala kri- ticne napade, saj »duhovna paradigma njenih romanov ni bila skladna z osrednjim tokom slovenske knjizevnosti« (Mihurko PoniZ 2011: 80). Vzrok za to neskladnost vidi K. Mihurko Poniz v razlicnem polozaju tedanjih avtorjev in avtoric: »Kakor je bil vzpon mladega kmeckega izobrazenca v mescansko druzbo projekcija zelje slo- venskih pisateljev, je bila uresnicitev zakona iz ljubezni projekcija zelje Pavline Pajk, ki je bila najbrz glede na druzbeni polozaj zensk v 19. stoletju enako legitimna kot zelja njenih sodobnikov.« (Mihurko PoniZ 2011: 79) 3 Zensko identiteto reprezentirajo v zbirki se pesmi z materinsko temo v tretjem razdelku. Prva z naslovom Najvecja sreca izraza materinsko sreco ob pogledu na otro- ka, naslednja pesem Mati detetu pa prinasa spoznanje, da bo tudi otrok, ko odraste, obcutil »vesvoljnega sveta gorje«, motiv, ki ima pomembno mesto tudi v ciklu osmih pesmi Materni glasovi.14 V njem je materinska vloga prikazana kot obramba zoper romanticni svetobolni pesimizem mlade mescanske zenske. Ob osrecujoci dejavni ljubezni do otroka se v zenski oblikuje novo prepricanje, prisotno sicer ze v pesmih predhodnega, drugega razdelka, da je neprijetne custvene posledice zivljenjskega razocaranja mogoce obvladati. In ceprav se ob viziji sinove prihodnosti tako kot ze v pesmi Mati detetu vraca k spoznanjem zivljenjske deziluzije, mu v tej pesniski med- generacijski poslanici hkrati prenasa tudi zaupanje v moc »poguma« in »kreposti«, s cimer lahko clovek nadvlada »bridkost srca«. Materinsko vlogo izpovedovalka cikla zanosno sprejema kot »sveto« in »vzviseno« dolznost ljubezni in vzgoje otroka, ob tem pa izraza zeljo, da se bo otrok razvil v moralnega in notranje uravnotezenega ter narodno zavednega cloveka. Tako kot v pesmih z ljubezensko in bivanjsko tematiko se torej tudi v materinskih pesmih kaze teznja po obvladanju custvenih protislovij in zavrnitev svetobolne custvene skrajnosti. Da je prav materinstvo tista locnica, ki loci mladenko od zrele zenske, izraza ze v navedeni pesmi Moja nezadovoljnost iz drugega razdelka, saj ima izpovedovalka sentimentalno custvovanje za znacilnost mladosti, pogubno za zeno in mater, potrebno poguma in moci. Nagovor na sina je tudi kratka pesem Cetvero cvetic o znacilnostih stirih zivljenjskih obdobij, Materna elegija pa izraza materino zalost ob smrti hcerke kmalu po njenem rojstvu. Prav materinski cikel, ki je bil v Zori objavljen leta 1877, je v dodatku k Pravdi o slovenskem sestomeru Frana Levca (1878) ostro odklonil (v spisu sicer neimenovani) Fran Levstik.15 Avtorici je ocital, da po ze zastarelem nemskem zgledu predstavlja neprimerno druzinsko snov16 in v nasprotju s Presernovo Nezakonsko materjo ne izraza pristnih custev,17 pac pa »solzno mehkuznost« in uporablja pomanjkljiv jezik. »S Stritarjevo v duhu nemske klasicne poezije prirejeno mislijo, da "resnica sama na sebi, gola, ni poeticna; to je le kadar jo prekriva lepo zagrinjalo", je obsodil razkriva- nje prevec osebnih, zlasti druzinskih custev v literaturi,« povzema to kritiko Anton sloDnjak v Zgodovini slovenskega slovstva III (1961: 82-83), vendar tudi sam o ciklu nima najboljsega mnenja, saj pravi, da je v njem »mlada mati izrazala v neizrazitem epigonskem slogu naivno in neproblemsko ljubezen do otroka, skrb za njegovo tele- sno in dusevno rast in svoje vzgojne poglede.« Nasprotno je Fran Erjavec v Starejsih slovenskih pesnicah menil, da so prav Materini glasovi »na najvisji stopnji«. To mne- nje prevzema tudi France Koblar v Slovenskem biografskem leksikonu in Martin Jev- nikar v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu, ki sicer to oceno kombinira se z oznako Antona Slodnjaka. Sele Irena novak PoPov (2003: 239) opozarja, da so vsi po vrsti spregledali, da so »pomensko najbolj odprta mesta v njem tista, v katerih se govorica matere zliva z govorico vse prej kot srecne zenske«. Aktualna domoljubna tema je vkljucena v materinski cikel, ko mati razmislja o vzgoji svojega sina za dolznosti in ljubezen do naroda.19 Zeli si, da bi postal narodni junak, ki bo sel iskat »pravico domovine svoje«. S tem je Pavlina Pajk materinstvo povezala s kljucno nalogo, ki je bila Slovenkam zaupana v narodnem preporodu dru- ge polovice 19. stoletja, in sicer da vzgajajo svoje otroke v slovenscini in v ljubezni do slovenske domovine. Vendar v ciklu ne opozarja na probleme, ki so se glede te naloge kazali na Slovenskem, kjer je bilo malo mescank vzgojenih v slovenscini in s slovensko narodno zavestjo. To je Pavlina Pajk poznala tudi iz lastnega zivljenja, saj je v otrostvu za domaci pogovorni jezik uporabljala italijanscino in se je slovensko zacela uciti sele pri sestnajstih, ko so k stricu zupanu in pozneje dezelnemu poslancu Matiji Doljaku v Solkanu, kamor se je preselila po smrti starsev, zahajali zavedni slovenski izobrazenci in se je vkljucila v solkansko in gorisko citalnisko zivljenje. Pesmi iz cikla Materni glasovi je kljub temu avtorica v budniskem duhu domoljub- nega pesnistva svoje dobe raje kot s problemi napolnila s pogumnim, aktivisticnim domoljubjem.