Proučevanje skeletnih ostankov v arheološkem kontekstu je izredno bogat vir informacij o človekovi preteklosti. Pri tem igra palopatologija posebno vlogo, saj pomembno dopolnjuje biološke profile posameznikov in demografsko sliko družbe. Kljub temu se dozdeva, da so paleopatološke študije v Sloveniji še precej redke. Prispevek z rezultati osteološke in paleopatološke analize petih skeletov poznoantičnega grobišča iz Dravelj je tako korak k zapolnjevanju te vrzeli. Ob osnovnih bioloških profilih posameznikov raziskovalec opisuje opažene patološke in druge posebnosti na obravnavanih skeletih ter predstavi možne diagnoze. Kljub majhnemu številu analiziranih skeletnih ostankov se je namreč opazilo precej anomalij, ki na eni strani opozarjajo, kako paleopatološke študije prispevajo k razumevanju skupnosti ter hkrati odpirajo številna nova vprašanja. Poleg prirojenih skeletnih variacij, kot je denimo predrti olekranon ali nenavadno veliko število piramidalnih kočnikov, smo ugotovili tudi namensko preoblikovanje lobanje ter številne patološke spremembe, od neškodljivih tumorjev in težav z zobmi, morebitnih presnovnih bolezni in bakterijskih okužb do bolezni sklepov in osifikacije tkiv že v mladosti ter npr. nenavadno velikega števila primerov tortikolisa. Ker se analiza omejuje le na pet skeletov, ne omogoča prenosa zaključkov na celotno populacijo. Očitno pa je, da so imeli ljudje v obravnavani skupnosti precej nenavadnih običajev, dosti zdravstvenih težav ali pa morda pripadajo različnim »etničnim« skupinam.