Koncept ireverzibilne elektroporacije kot samostojne ablacijske metode je bil prvič predstavljen pred petnajstimi leti. Ireverzibilna elektroporacija predstavlja alternativo uveljavljenim termičnim ablacijskim metodam, saj mehanizem uničevanja celic ni pogojen z dvigom temperature. Zaradi ne-termičnega načina delovanja se zaenkrat uporablja predvsem v primerih, kjer uporaba termične ablacije ni mogoča zaradi nevarnosti poškodovanja bližnjih občutljivih anatomskih struktur ali kjer je učinkovitost ablacije zmanjšana zaradi odvajanja toplote (t. i. heat sink učinek). Trenutno se ireverzibilna elektroporacija v medicini uporablja predvsem za odstranjevanje globlje ležečih tumorjev, na primer v jetrih, prostati in ledvicah.  V zadnjih letih je veliko zanimanja vzbudila tudi uporaba v srcu, in sicer za zdravljenje različnih motenj srčnega ritma. Ker je ablacija z ireverzibilno elektroporacijo relativno nova tehnologija, še vedno ni vzpostavljenih standardnih protokolov zdravljenja in postopkov načrtovanja zdravljenja. Numerične metode so nepogrešljivo orodje pri preučevanju fenomena elektroporacije in pri pripravi bolnikom prilagojenih načrtov zdravljenja. Prispevek obsega kratek pregled dosedanje uporabe ireverzibilne elektroporacije v kliničnem okolju, povzema prednosti in osvetljuje glavne izzive pri vpeljavi te obetavne ablacijske metode v klinično prakso.