Extended description: <!--if gte mso 10> /* Style Definitions */ table.MsoNormalTable {mso-style-name:"Table Normal"; mso-tstyle-rowband-size:0; mso-tstyle-colband-size:0; mso-style-noshow:yes; mso-style-priority:99; mso-style-qformat:yes; mso-style-parent:""; mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt; mso-para-margin:0cm; mso-para-margin-bottom:.0001pt; mso-pagination:widow-orphan; font-size:11.0pt; font-family:"Calibri","sans-serif"; mso-ascii-font-family:Calibri; mso-ascii-theme-font:minor-latin; mso-fareast-font-family:"Times New Roman"; mso-fareast-theme-font:minor-fareast; mso-hansi-font-family:Calibri; mso-hansi-theme-font:minor-latin; mso-bidi-font-family:"Times New Roman"; mso-bidi-theme-font:minor-bidi;} <!endif--> Čas, ko sneg pobeli naravo in ko dan spet začne zmagovati nad dolgo zimsko nočjo, je bil že od davnine poln običajev. Njihovo poreklo in smisel se je že zdavnaj zameglil, toda nekateri med njimi so se v tej ali oni obliki ohranili prav do danes. Takšen običaj je tudi »tepežkanje«. Nekdaj je bilo razširjeno po vsej Sloveniji in v delu Hrvaške, danes pa je ohranjeno le še malokje, a gotovo nikjer tako živo kot v okolici Tomaža pri Ormožu. Pred novim letom otroci že zarana vstanejo in vzamejo vrbove šibe. Najprej tepežkajo starše, potem pa gredo še k sosedom in po vsej vasi. Ob tem žele odraslim dobro zdravje, le-ti pa se jim odkupijo z majhnimi darili. O izvoru in pomenu tega običaja lahko danes samo ugibamo, čeprav zasledimo vzporednice še pri nekaterih narodih. Gotovo je bil udarec s šibo v davnini magično dejanje, sam običaj pa je pozneje kot igra prešel med otroke. V Hranilovcih pri Tomažu ima tepežkanje še posebno inačico, ki je ne zasledimo nikjer pri nas: otroci pridejo namreč tepežkat najprej lončarja. Ta jih dočaka s košaro glinastih zvončkov, s katerimi se »odkupi« tepežkarjem, od njega pa otroci odzvončkljajo po vasi. Običaj je med številnimi slovenskimi starosvetnostmi ostal nezapažen in neopisan, pa tudi na glinaste zvončke ne boste naleteli nikjer drugje kot pri lončarju Francu Plohlu v Hranilovcih. S tem običajem pa nimajo veselja le otroci v njegovi bližini. Zanj se zanimajo tudi etnologi, saj strokovnjakom, ki jih zanimajo še neodprte strani preteklosti tudi majhna nadrobnost včasih odkrije nepričakovane vzporednice, ki pomagajo graditi podobo tistih dogodkov in ljudi, do katerih ne seže pisana beseda. Information: Hranilovci pri Tomažu: 'Spanking'; children with wooden rods as carol singers bestow good luck upon households. Original language summary: Hranilovci pri Tomažu: tepežkanje; otroci s šibami kot koledniki prinašajo srečo v domove.