Članek umešča Pot, knjigo slovenskega alpinista Nejca Zaplotnika iz leta 1981, v kanon alpinistične avtobiografije, v za ta namen razvit graf tega žanra in v Zaplotnikovo biografijo. Na kanoničnost knjige pokaže s pomočjo omemb, ki jih je deležna v drugih predstavnicah žanra, in s pomočjo citiranosti, ki jih je določen odlomek iz Poti deležen v alpinistični literaturi ter v njeni kritiški in znanstveni refleksiji. Osrednje mesto Zaplotnikove knjige v slovenski alpinistični literaturi, primerljivo z mestom knjige Hermanna Buhla Achttausend drüber und drunter (Nanga Parbat) v svetovnem merilu, članek razlaga s tem, da kronotop Poti realizira celotno pripovedno strukturo svojega žanra. To strukturo v članku rekonstruira graf, utemeljen v opoziciji med vertikalno (paradigmatsko, metaforično) in horizontalno (sintagmatsko, metonimično) potjo. Nazadnje to strukturo članek zasleduje tudi v biografiji Nejca Zaplotnika, ki se je po izidu Poti lotil pisanja reportaže za Teleks in romana Peter Simsen, med katerima (in znotraj katerih) lahko znova odkrijemo strukturo, utemeljeno na opoziciji med vertikalno in horizontalno potjo.