V Evropi in drugod lahko opazimo številne poskuse hibridnega združevanja krajinskih elementov in grajene strukture ter različnih rab prostora v neločljivo celoto. Fizična in programska prepletenost krajinskih elementov in grajene strukture omogoča uporabnikom tega prostora različne dnevne rabe, kot so oddih in rekreacija ter doživljanje drugih prizorišč (kulturnih, izobraževalnih in socialnih), v pretežno s krajinskimi elementi urejenem javnem odprtem prostoru. Na podlagi opredeljenih družbenih sprememb in novih usmeritev v načrtovanju urbanih območij, analiz primerov sodobne arhitekturne in urbanistične prakse z vidika vključevanja krajinskih elementov v urbano strukturo so v prispevku opredeljeni pojav hibridnega javnega odprtega prostora krajinskih elementov in grajene strukture ter metodološka izhodišča za načrtovanje sodobnih oblik javnega odprtega prostora.