Preučevanje naravnih nesreč je v zadnjih desetletjih eden najpomembnejših vidikov aplikacije fizične geografije v Sloveniji. Ogroženost zaradi tovrstnih naravnih dogodkov je namreč na različne načine prisotna v vsaki kulturni pokrajini, in sicer kot njihovi neposredni učinki in konkretni načini varovanja pred njimi, kot izogibanje ogroženim območjem in tudi kot napačni posegi v prostor. Vse to so pomembne geografske teme, s katerimi se bo morala geografija v prihodnje še intenzivneje ukvarjati, poleg tega pa bo potrebno upoštevati tudi subjektivno zaznavanje ogroženosti zaradi naravnih nesreč kot pomembno izhodišče nadaljnjih posegov v ogrožena območja, na katerih delujejo potencialno škodljivi ali nevarni naravni procesi.