V prispevku uvodoma predstavimo heterogenost in interdisciplinarnost digitalne humanistike kot dva osrednja in medsebojno povezana koncepta. V osrednjem delu vpeljemo uporabo metode zaznavanja semantičnih premikov z uporabo kontekstualnih besednih vložitev pri analizi literarnih del. Potencial metode prikažemo na primerjalni analizi pripovednih opusov Josipa Jurčiča in Ivana Cankarja, kanoničnih slovenskih avtorjev, ki sta ustvarjala v različnih obdobjih, in sicer z avtomatskim prepoznavanjem besed, katerih pomeni se med avtorjema najbolj razlikujejo. Nadaljnja interpretacija temelji na kvalitativni analizi avtomatsko pridobljenih rezultatov in na uvrščanju besed, prepoznanih kot relevantnih za razlike med Jurčičevim in Cankarjevim slogom, v pomenska polja. Pokazali smo, da je pristop, ki temelji na kontekstualnih besednih vložitvah, mogoče uporabiti za analize literature z zadovoljivimi rezultati. S tem z vidika literarne zgodovine ponujamo nov vpogled v Cankarjevo in Jurčičevo pripovedništvo, saj pokažemo, da razlika med Jurčičevim (romantičnim) realizmom in Cankarjevo moderno sloni tudi na semantiki besed, povezani z gibanjem ter družbenimi in psihološkimi dejanji in procesi.