Članek predstavlja izsek iz obseznejsega prostorsko-socioloskega raziskovanja sprememb v univerzitetnih sredisCih. Se pose be} se osredotoca na sedan} a locenost ter na moznosti povezovanja in medsebojnega vplivanja bivalnega in ucnega okolja. Konceptualna (vsebinska), kadrovsko-organizacijska in prostorska locenost hkrati pogojujejo doloceno osiromasenje in intelektualno praznino, ki jo avtor- na podlagi vee kot 40 nestandardiziranih intervjujev in analize dokumentov- razkriva v studentskih domovih v Ljubljani in na Obali. To praznino zapolnjuje hedonizem in jo spremlja nizka motiviranost za profesionalno-karierne in sirfe druzbene cilje. Zato avtor poizkusa pritegniti izkusnje o inovativnih resitvah iz drugih drzav- Velike Britanije, Nemcije in ZDA. Se zlasti je obetavno uvajanje 'bivalno-ucnih skupnosti' na stevilnih ameriskih univerzah. Stem se hkrati nakazujejo usmeritve za projektiranje in graditev objektov, ki smo jih doslej oznacevali kot studentske domove.