Naslonski niz je enota v topologiji (predvsem) indoevropskega stavka, ki ima – odvisno od jezika – svojo specifično notranjo skladnjo. Za slovenščino je še danes najbolj vpliven opis tega pojava v Slovenski slovnici Jožeta Toporišiča, ki ima do določene mere še vedno normativni status. Posledično nekateri avtorji opis interpretirajo kot normo dovoljenih in prepovedanih zaporedij naslonk, čeprav avtor slovnice ne trdi, da bi bile druge, ne naštete kombinacije prepovedane. Pri pregledu besedilnih korpusov sodobne slovenščine najdemo večje število pojavnic, ki odstopajo od modela in so za naravne govorce bolj ali manj sprejemljive. Članek razumemo kot izhodišče za večjo raziskavo o možnih zaporedjih, ki bi upoštevala tudi sociolingvistično opredelitev zvrstnosti slovenskega jezika.