Za presojo učinkov integracijskih in reformnih procesov na kmetijske trge smo razvili model dinamičnega rekurzivnega sintetičnega delnega ravnovesja. Serije posameznih enačb predstavljajo trge za žita in živinorejo ter tvorijo medsebojno povezan sistem, v katerem iščemo rešitev za vsak proizvod skozi bilanco zunanje trgovine. Domače cene so preko enačb prenosa cen vezane na reprezentativne cene v Evropski uniji (EU) in skupaj z aktualnimi instrumenti kmetijske politike določajo raven proizvodnje in porabe posameznih proizvodov. Parametri v enačbah so večinoma izkustveno ocenjeni zaradi nezadostnih in nezanesljivih podatkov. Model smo testirali za makedonsko (FYRM) kmetijstvo. Navkljub omenjenim pomanjkljivostim se je celoten sistem izkazal za odzivnega na zunanje spremembe ob upoštevanju bioloških in ekonomskih omejitev. Izhodiščna projekcija predvideva nadaljevanje aktualne nacionalne kmetijske politike, ki temelji na proizvodno vezanih plačilih in cenah, ki sledijo trendom v EU. Scenarijska analiza zajema tri različice možnih učinkov pristopa FYRM k EU v letu 2015. Pri scenariju postopne prilagoditve cen se proizvodnja vseh kmetijskih proizvodov poveča, njihova poraba pa zmanjša zaradi višjih cen. Izjema je le svinjina zaradi visokih izhodiščnih cen, kar se odrazi v nasprotnih učinkih. Drugi scenarij predvideva prevzem skupne kmetijske politike (SKP) s proizvodno nevezanimi ukrepi in izrazito večjim kmetijskim proračunom. Tudi v tem primeru se proizvodnja vseh kmetijskih proizvodov z izjemo svinjine poveča. To po drugi strani vodi do znatnega povečanja povpraševanja po krmi, medtem ko povpraševanje po mesu ostane skorajda nespremenjeno. Najbolj verjetno se zdi sočasno delovanje obeh omenjenih scenarijev. V tem primeru se učinki obeh ločenih scenarijev združijo, pojavi se le nekaj manjših odstopanj zaradi medsebojnih interakcij med proučevanimi proizvodi.