Kollárjev lik pa je Vrazu pomenil se mnogo ve? od mladostnega vzora pri od- lo?itvi za ilirsko idejo.7 Iz mnogih dokumentov tistega ?asa je znano, da je ilirec o?eta panslovanske ideje ?astil kot nekaksnega preroka (»slovanskega Mojzesa in Jeremijo v eni osebi« slodnjAK 1952: 29; Zdenka KresniK 2010: 48), njegovo Slávy dcero pa razumel kot evangelij slovanske pomladi in jo redno prebiral kot veliko delo preteklosti, zdajsnjosti in prihodnosti slovanstva. Ob nekriti?nem povzemanju Kollárjevih pogledov se ni pretirano oziral na marsikatero krivico, ki jo je zaradi nerazumevanja slovenskih prizadevanj zapisal na ra?un Slovencev. Teh ni imeno- val z besedo, temve? jih je dosledno obravnaval lo?eno po pokrajinah, Stajerce in Korosce pa je stel med trojico zadnjih, ki k slovanskemu preporodu se niso ni?esar doprinesli. Vraz mu krivi?nega mnenja, ki spregleduje delo mnogih vzhodnosloven- skih preroditeljev, po mnenju nekaterih avtorjev ni nikoli zares oponesel,8 temve? je bil nasprotno navdusen, da bo nemara ravno on tisti, ki mu bi hotel Kollár priznati primat na tem obmo?ju (peTrè 1939: 63-64, lah 1922: 158).9 Prav tako je zelel biti tudi v kranjskem krogu izobrazencev prepoznan kot tisti, ki najzvesteje izvrsuje Kollárjev panslavisti?ni projekt. Po mnogih nesoglasjih s ?beli?arji, ki so jim v mar- si?em botrovala prav razhajanja v odnosu na panslavisti?no idejo, je leta 1838, malo potem, ko je delo odkril sam, Presernu in Smoletu poslal po en izvod Kollárjevega spisa O knjizevni vzajemnosti med raznimi plemeni in nare?ji slovanskega naroda, izslega dve leti pred tem. Druga tematska navezava, in sicer na Kollárjevo razvijanje ljubezenske in ero- ti?ne teme, je zanimivejsa in kompleksnejsa: Vraz je bolj liri?en in v smislu eroti?ne izpovedi mo?nejsi pesnik od vzornika, pri katerem je eroti?ni motiv bistveno redkej- si in podrejen kulturnopoliti?nemu zna?aju pesnitve.20 v Slávy dcere je sicer najbolj ljubezensko izpoveden prvi del, ki je na Vraza tudi najbolj vplival, zlasti leta 1838, ko je sam snoval prvi del Djulabij. Eroti?ni motiv je najbolj prisoten v prvem delu, zato je povezava med prvima deloma zbirk najmo?nejsa (dreChsler 1909: 69-70); vsi Kollárjevi soneti, ki jih je Vraz prevedel v slovens?ino, so eroti?no-ljubezenske narave (prav tam: 71). Vraz je v nasprotju s svojim vzornikom skozi celotno zbirko vztrajal pri upesnitvi ?istega in neokrnjenega hrepenenja (prav gotovo sta k temu prispevali poroka in zlasti smrt Vrazove muze Ljubice Cantilly med ustvarjanjem zbirke), medtem ko upesnjevanje nedosegljive ljubezni v Slávy dceri ve?krat izgubi sapo proti konservativnim, patriarhalnim momentom, saj Kollár na ve? mestih ne opisuje ve? klasi?ne pesniske muze, temve? konvencionalno neemancipirano zeno, ki se ne znajde le med knjigami, marve? tudi v kuhinji21 (prav tam: 73). prav pre- danost prefinjeni ljubezni in ?ustveni izpovedi je to?ka, ob kateri so Djulabije v li- terarni zgodovini obstale kot relevantno izvirno delo in ne le posnetek Kollárjeve pesnitve, pri kateri eroti?na izpoved mo?no trpi na ra?un aktualisti?nih, teznih in (psevdo)historiografskih elementov. Motiviko je Vraz na mnogih mestih prevzemal po Slávy dceri - vendar gre bolj za motivne drobce: Vraz ni pozabil, da je Kollár po Komenskem prevzel misel o Slova- nih kot o »golobjem narodu« in jo tudi vztrajno ponavljal; tako je v V Djulabijah motiv goloba in golobice prihranil za najneznejsa ob?utja (»Kod jezera toga / duse golubinje / Dvije Slovenke, divne / vile jezerkinje.« vrAz 1953: 169; dreChsler 1909: 66). pri Vrazu prav tako na zelo veliko mestih najdemo motive, povezane z lipo, ki jo je za vpeljavo »golobje narave« Slovanov uporabljal ze Kollár; tudi njeno nasprotje, hrast kot simbol nemske sile in surovosti, je Vraz prevzel po Kollárju (»Pod tvrdim se du- bom / srusi cvjetna lipa.« vrAz 1953: 100, 266; dreChsler 1909: 66). Tudi Vrazov »grad sred zemlje slovinske« kot prostor hrepenenja, kjer zivi nedosegljiva ljubezen lirskega subjekta, se po svoje navezuje na Kollárjevo Salo kot ?ustveno in simbolno zaznamovan kraj - Sala je domovanje h?ere Slave Mine, »grad sred zemlje slovin- ske« pa dom pesniske upodobitve Vrazove muze Ljubice. V prvem delu pesnitve in v prvem delu zbirke je kraj motiv, ki mu sledijo izpovedne pesmi o prvem sre?anju, pr- vem pogledu, prvem poljubu, o mukah in radostih ter naposled o razhodu, ob ?emer tako Kollár kot Vraz blagoslavljata vsa mesta, ki ju spominjajo na njuno izgubljeno ljubezen (dreChsler 1909: 71). 2 Raziskovalci ilirizma radi pozabljajo ns razlike med »mladim« in »zrelim« Kollárjem; prav kakor je Kollár s svojo idejo o stirih slovanskih jezikih navdusil ilirce in hote ali ne v temelju zastavil njihovo gibanje, je tudi gibanje sámo mo?no vplivalo na spremembo Kollárjevih stalis? skozi ?as. Na zmeden kom- promis med predhodno asimilacijo Juznih Slovanov v Srbe in novim, a nedoslednim poimenovanjem zanje Iliri sta vplivala tako hrvaski narodni preporod z ilirizmom na ?elu kot pomembni Karadzi?evi spisi. Ti so se afirmirali Kollárjevo predhodno vizijo Srbov kot toris?a juznoslovanskih narodnih preporodov, obenem pa sta nanj vplivala tudi ilirizem in ve?ja hrvaska dejavnost pri projektu (juzno)slovanske vzajemnosti (Srbi in Bolgari se za ilirs?ino in Kollárjevo vizijo panslavizma niso nikoli povsem ogreli, saj so imeli nekoliko druga?en zgodovinski razvoj in v nasprotju s Hrvati in Slovenci povezovanja z drugimi Slovani za centrip- etalno nacionalno samopotrjevanje niso potrebovali PogA?niK 1990: 107). tako je v nasprotju s svojimi ugotovitvami iz leta 1830 sest let pozneje v delu o Literarni vzajemnosti Slovanov izraz Srbi deloma nado- mestil z izrazom Iliri, vendar je pod njim se vedno razumel Srbe (na Ilira je na nekem mestu apeliral, naj ne bere le srbskih, temve? tudi »poljska, ruska, ?eska dela«). V naslednjih letih se je se bolj poglobljeno posvetil juznoslovanskim »nare?jem« in v nasprotju s predhodnimi spisi leta 1842 pisal o dveh nare?jih na obmo?jih danasnje Slovenije in Hrvaske. Za hrvasko nare?je je priznal le kajkavski hrvas?ini, medtem ko je Dalmaciji in Slavoniji pod vplivom Karadzi?a (ki ni priznaval hrvas?ine kot posebnega jezika) se naprej pripisoval srbs?ino. Ta naj bi se (v nasprotju s hrvas?ino in »karantanskim« nare?jem, kakor je imenoval slovens?ino) govorila tudi v Beli Krajini in celo v Istri juzno od Dragonje (zajc 2005: 29-32).