V prispevku se obravnava področje vidnega jezika v arhitekturi in prostorskih disciplinah, in sicer kot sredstva za komuniciranje in posredovanje informacij, znanja in zamisli o prostoru, ki jih problemsko zaznamuje interdisciplinarni značaj. Osredotočamo se na tisti del problematike, ki vključuje prenos sporočil od strokovne k splošni javnosti, in sicer na način, ki dolgoročno podpira izoblikovanje odgovorne in kritične publike, sposobne tvornega sodelovanja na vseh stopnjah trajnostnega načrtovanja in oblikovanja mestnega prostora. V članku predstavljamo nekatere rezultate empirične študije (N = 245), v kateri smo preverjali učinkovitost izbranih predstavitvenih tehnik pri prenosu prostorskih sporočil k splošni javnosti, ugotovitve pa umestimo v okvir obstoječega znanja na tem področju.