Avtorja na primeru starega dela nigerijskega mesta Zaria, ki se je razvijal med 11. in 19. stoletjem, proučujeta vpliv tradicionalne zasnove naselij na načrtovanje novih mestnih predelov. Njuna glavna teza je, da so bile nekatere prvine stare zasnove naselij vključene v novi del mesta. Ob pregledu literature analizirata razvoj mesta, pri čemer se osredotočata na tradicionalno arhitekturo Havsov in zasnovo njihovih naselij ter vpliv te arhitekture in zasnove na prostorsko ureditev. Z zemljevidi, skicami in preglednicami ponazorita, kako je bogata tradicija Havsov vplivala na urbanistično oblikovanje in načrtovanje mesta. Izsledki raziskave kažejo, da so nekatere tradicionalne zasnove naselij vplivale na urbanistično oblikovanje mesta, saj je bila ljudska arhitektura postopno vključena v regulacijske načrte novih mestnih predelov. Avtorja v sklepnem delu ugotavljata, da se lahko arhitekti, načrtovalci in investitorji veliko naučijo iz študije primera mesta Zaria.